Bog Pahor in arbitraža pa še 2 tir za dobro vago

28.06.2017

V komediji zmešnjav, ki te dni vlada v deželi pod alpski, si mi sleherniki še najmanj želimo izrednih razmer. Še najbližji smo, če pošteno rečemo, da pustimo vladi, da vlada, odloča in se ukvarja s projekti. Vedno se najde kak model, ki hoče rušiti vlado v imenu civilne iniciative, dejansko pa v imenu naj opozicijskega politika. Tistega, ki ima težave zaradi premajhnega nabiralnika.

Težave so znane, imajo naslov in se vedno pojavijo kako leto pred državno zborskimi volitvami. Večni poraženec pomladne, 2 republike in kar je teh reči, ne odneha. V 2 njegovih Janševinah ni razen kozmetične davčne reforme, ko je nekoliko zmanjšal davke najbogatejšim, znan pa je tudi po zlaženkah in penzijskemu dodatku pred volitvami, naredil nič ne on ne njegova ekipa. Nestrpne, sovražne in ksenofobne skrajne desnice, kar sds je, imamo počasi dost.
Najbolj jim lahko pomagamo, da jih ne volimo, da Janša in njegovi nikoli več ne pridejo na oblast.

Pahorjevo razodetje ob propadlem referendumu protagonistov proti arbitraži, ko je na listek ob zavrnjem referendumu napisal: Bog je Nas navdihuje, da pravica je še. 2 tir, kakršen koli je že, je nujno treba podpret ali vsaj ostati nevtralen, zato je nujno, če do referenduma proti gradnji 2 tira pride glasujemo za! Vsi argumenti civilne iniciative so žaljivi nestrpni in nestrokovni do vlade, oziroma kar nekaj vlad ki se že več kot 2 desetletji trudi, da bi dobili hitrejšo, boljšo in zmogljivejšo progo do našega edinega pristanišča.
Mogoče bo šel kakšen milijon evrov več, kot nasprotni predlogi, a za božjo voljo, zdaj ko so na voljo evropska sredstva, ta projekt ustaviti? Projekt bo, pa če Kovačič in njegovi to želijo, ali ne! Nasprotni predlogi so samo na papirju cenejši, dejansko nihče ne more zgraditi skoraj 40 km nove železnice skozi ne nešteto predorov in čez viadukte pod milijardo evrov.

Referendumsko zakonodajo bi bilo treba zaostriti, in tako preprečiti raznim iniciativam, za katerimi je vedno opozicija, rušenje vlade. Dr. Cerar, njegova smc, in njegovi ministri, kakor tudi ministri Desusa in Sd so prva koalicija v samostojni Sloveniji, ki ji lahko rečemo stabilna ali vlada narodne rešitve. Ustavni pravnik, šef arbitražne pravniške skupine, je nedvomno zaslužen za odpiranje šampanjcev ob skorajšnji razglasitvi arbitraže.
Ki je za Hrvaško zavezujoča in jo bo mogla upoštevat.

Bog zagotovo je, saj se Pahor obrača k njemu

  • Share/Bookmark

Za gajbo najboljšega

16.06.2017

Če je kaj te dni dobro ogrelo Slovenijo, je nagradna igra pivovarne Laško, Legende. Vrteča flaška se samo 20 na dan pomakne k gajbi, in ravno toliko srečnežev in srečnic ima šanso vpisat svoje podatke. Za gajbo. Dobili jo bomo samo tisti, ki smo stavili za Tavaresa, ki premočno vodi s skoraj 80000 glasovi, Cimerotič se približuje 35000 glasom.

Oglaševalska agencija, ki je iznašla genialno idejo, kako povečati prodajo znanega piva, bolj znanega po sloganu zvestoba do roba, zasluži državno priznanje.
Piarovci Pivovarne laško si manejo roke, v upravi Heinekena nazdravljajo s šampanjcem,
Celo v piarovski agenciji se ne pritožujejo s plačilom Laščanov.
Tudi njihovi tekstopisci, ki so iznašli nekaj ponarodelih, za ušesa dobro slišanih stavkov, so končno lahko poplačali svoje dolgove.
Prodaja ta zelenega, pa je poskočila za ogromno gajb. In prav je tako, vsaj iz mariborskega zornega kota, sploh pa glede na mnenje Viol je greh piti žabarsko pivo.
Na štajerskem je zakon pivo laško in prav je tako.

Sam ne pijem alkota, bodo pa starši veseli, ko bo gajba dostavljena. Pa še kakšen žejen sosed. Za mano je dober nagradni teden, ko sem se vsaj za malenkost približal delu tekstopica za marketing. Ne pozabite naslednji teden kupiti večera, izvedeli boste, kako lahko porabite 7500 evrov. Sreča je na strani srečnih, če ne igraš, ne dobiš. In kaj je lepšega kot zastonj spletne nagradne igre? S rednim igranjem brezplačnih spletnih nagradnih iger na dolgi rok lahko zaslužite več kot s delom za minimalno plačo. Edini pogoj je, da vsak dan, ko ste doma, igrate. Kar je obdavčeno, organizator plača dohodnino, vi se naslednje leto samo prijavite. Davčna vam vrne dohodnino ker ne presegate limita.

Nasul sem vam nekaj vrtečih zgodb, damm got, saj sem Lordwales.
Ne pritožujte se te dni, če vas ne zebe, če pa vam je prevroče,
Ne škodi kaka flaška ohlajenega Laškega. Zaradi politike se te dni ne obremenjujte preveč, raje dobro zalivate vrtove, in si privoščite odklopljen dopust. Če boste zase poskrbeli, boste največ naredili.

tomaz.svagelj@gmail.com

  • Share/Bookmark

Piarovske težave

6.06.2017

Je v interesu javnosti, novinarske etike, novinarske avtonomije, smiselno bralkam in bralcem prikazovati: Vse kar ste želeli vedeti o piaru Mok Koper, pa ste pozabili vprašati! Da piarovka ni bila tam, kjer bi smela biti, temu se reče neskladnost interesov, a piarovci so vedno agitatorji tistih, ki jih plačujejo. Ni neka novica, zaradi katere bi dol padli, kje pa!

Bolj kot vojna s Mok Koper, ki vam finančno ne da nič, se bo treba na Pn bolj potruditi, marketinško, ker drugače bo finančno trda predla. Najnovejši trend marketinga so personalizirane izjave, ki jih pišejo surferji in surferke, s katerimi se promovira medij in oglaševalca. Najboljši in najcenejši marketinški produkt so personalizirane majice s logotipom oglaševalca. Tukaj je Večer Slovenski kralj.

Marketinško najbolj všečna akcija je trenutno vrteča flaška, tistega, ki ga natočimo do roba, in ideja maker ki si je to izmislil, je vreden zlate nagrade! Sposobni tekstopisci smo božja mana za vsak marketing, to sam opažam pri kar dveh » personalizirane izjave » oglaševanju. Naročnika, Sber bank in Atlantic grupa, nista naključno izbrala 2 največjih medijev, Večer in Planet Siol. Kar se tiče Pn bi najprej bilo potrebno poiskat sposobne tektopice, za slogane pospeševanja prodaje po kioskih, če nočete, da vas konkurenca povozi.

Prenova spletne strani, kolofonska ureditev, po rubrikah, kot pri Večeru in Planet Siolu. Akcija Skrita črka na naključni strani Pn, s tem da je ta črka samo tipografsko drugačna in malenkost večja, s tem da so skrite črke 3, pravilna 1, dnevni vnos v spletni obrazec, ki potrdi ali zavrne pravilnost, poveča obisk spletne strani do neba. Pravilne črke se lepi v obrazec, ki je objavljen v Pn. Poveča in pospeši prodajo Pn, s tem da je nagradni sklad velik, vrednost nagrade pa naj bo v povprečju 1 evro. Se pravi, 500 majic in še nekaj 10 malo vrednejših nagrad, kot so kape, rudsaki, brisače, in samo ena tedenski oddih. Večina ljudi pri nagradnih igrah ne gleda na vrednost nagrad, raje na število.

Pn sem navedel, a njim se to fučka,
če bo kakšen marketing pograbil moj predlog pospeševanja prodaje, kapo dol

Za kateri marketing ne izdam
tomaz.svagelj@gmail.com

  • Share/Bookmark

Strogo zaupno o nezaupnih rečeh

1.06.2017

Berem po dolgom času spet ta blog od Kecurjeve, punca je grozno prehlajena in osamljena, tako da zavrača še obiske svoje najboljše prijateljice. Me hitro mine, saj se že po ničnih komentarjih pozna, da so težave, kakšne, me ne zanima.

Tam gori v peklu so nam spet poletno podkurili, tako da tja do septembra ne bo nobenega, ki bi jamral da ga zebe. Poletje bo, oziroma je še, dobra novica zame je, da se mi od spletnih anket obeta love do krove. Pa še nov posel sem sklenil za jeseni.

Danes je tisti dan, ko Večer, oziroma njegova revija spet tala nagrade. Hudo me matra, ali sem med nagrajenci, glede na to da sem se vsak dan prijavljal. Če igraš, lahko dobiš, če pa ne, ne dobiš nič. Country glasba je tisto, kar obožujem, kot kakšno radoznajsko. S takimi, kot so Kecurjeve, si res nimaš kaj pomagat.

Kar se tiče old boysov, 29 let je že od tistega dneva, Jbtz!
Nedvomno je bilo s strani nekdanje Jugo armade kršenje človečanskih pravic, če bi jih pustili brez sojenja na svobodi, bi mogoče niti ne prišlo do osamosvojitve. A bilo je nekaj jastrebov, pro srbsko usmerjenih, pa jih je motilo vse, kar je dišalo po neodvisnosti. Tudi Bavčarjev in kasneje Bavconov odbor za varstvo človekovih pravic je plemenito dejanje, a najbolj plemenito bi bilo, če bi šef prvega odbora čim prej šel na Dob.

Tam ga čaka ohlajen apartmajček!

Položaj dobiva obliko sranja, predpostavljamo uspostavitev novega vprašanja. So pred 30 leti peli Pankrti. Kje so že tisti, čudoviti socialistični časi, kot so nas bolj kot materializem skrbele udarniške akcije!

Akcija ali reakcija, Borut Pahor ali Kamniški Šarec?

Če ne pijete šmarnice, boste gotovo za Pahorja, in akcijo!

Ko že toliko govorimo o bankomatih, je prodaja Nlb Slovenska največja sramota. Naj ostane naša zdaj ko smo vanjo zmetali že skoraj 3 Milijarde evrov in posoja denar samo dobrim komitentom, že prinaša državi lepe dobičke.

Ostanite te dni lepo v senci, v dobri družbi, in ne prisegajte na tiste, ki so prevarali državo.

tomaz.svagelj@gmail.com

publicist

  • Share/Bookmark

Podarim 2 karti za tehnični muzej Bistra

22.05.2017

Na mail tomaz.svagelj@gmail.com pošljite vaš naslov. Karti veljata do 31 maja.
Pošljem s navadno pošto. Karti dobi prvi, ki se javi. Vsi vaši maili bodo takoj brisani.
Prepisal bom samo naslov prvega, pa še ta listek bom takoj ko napišem naslov na kuverto vrgel proč.

Tako da ste glede spama lahko brez skrbi.
Če pa hoče kdo polemizirat s mano, so za to na voljo pisma bralcev.

  • Share/Bookmark

Pametnejši odneha

20.05.2017

Dragi moji, straniščna vojna javnih wc na koprski tržnici je končana. Uradno se je wc eno leto in pol obnavljalo, toda ker nihče ni videl nobenih delavcev, se je neuradno šlo za županove zamere glede etažnih lastnikov lokalov na tržnici okoli zunanjih površin, ki jim pripadajo.

Don Popota ne zruši nobena slana, saj je on kot Zoki večni župan, težava je samo v tem, da noben slovenski medijski urednik ne bo presegel njegovega mandata. Odprtje javnih wc, ki so najboljši v državi pod alpski, je dal začiniti s napisom:

Pametnejši odneha
Pb in dodal svoj podpis

Naj se ve, kdo je šerif v mestu, saj je Koprska občina po urejenosti infrastrukture, javnih brezplačnih prireditvah in nizki brezposelnosti zgled občinam, kjer rase samo trava, ostalo pa ne. Navadni občani imamo raje postranske reči, kot je kakšen setveni koledar, ki ga po novem kar vrli poštarji poklanjajo. Pa saj jih ni za kritizirat, od prijaznih poštarc do nasmejanih pismonoš, s urejenimi delovno pravnimi odnosi. Večina poštarjev ob sobotah ne dela, šiht je razen v sezoni 8 urni, delovni napori so lažji kot v zdravstvu. Pa še plača je blizu povprečni! Ne bomo jim delali reklame, a izdelki v njihovi spletni trgovini so cenejši kot pri konkurenci, pa tudi njihovi paketomati so prva njihova nova storitev, ki ne bo polom. Jagode in čokolada, jagode najraje doma na vrtu pridelane. Te imajo okus, so sladke, zmedene in prav prijetne, skupaj s čokolado pravi mali kulinarični raj. Če pustimo tisto znano, ni možnosti, je prav lepo šteti cente in Evre zaslužka od spletnih anket, če je dober dan, tam blizu 2 evrov.
Nekonvencionalne oblike zaslužka so prihodnost nove Evrope.

Po Titu Tito, po Janši Janša, vse kar lahko rečemo je: Ne daj Bože!
Ksenofobija, nestrpnost do drugačnih, sovražni govor, kdor je zdrave pameti, Janše ne bo volil. Na prihodnjih državno zborskih je najbolje podpreti dr. Cerarja, če nočemo tretje Janševine! Pustimo vladi,
da spelje drugi tir, ker če zmaga civilna iniciativa za alternativni drugi tir, ga ne bo vsaj še 5 let. Celo v Butalah razumejo, da se prostorski plani ne narede v nekaj dneh, samo s davko plačevalskim denarjem Slovenija še dolgo ne bo imela drugega tira. Zato bodimo pametni, ne nasedajmo civilnim inciativam, za katerimi so znani politiki, za katere bi bilo bolje, da bi šli v penzijo.

Kjer bi lahko v miru vrtnarili in občudovali sončne zahode

Tomaž Švagelj
publicist

  • Share/Bookmark

Urbano vrtnarjenje

5.05.2017

Saj ste gledali odličen dokumentarec o ekološkem kmetovanju Barbare Zrimšek? Na svetovni eko tržnici v Torinu se je zbral cel svet eko in urbanih kmetijskih proizvajalcev. Tudi slavni brkati Bove, evropski poslanec, eko gverilski kmet, sovražnik gensko pridelane hrane in Mcdonaldsov. Vrtnarimo lahko tudi v mestnih stanovanjih in hišah, za vrt pa lahko uporabimo karkoli, tudi kanto za smeti.

Če ste eko, ne boste ne vem katerič trdili, da si v blokovskem stanovanju ne morate privoščiti nekaj sadik paradižnikov, paprike, solate, nekaj peteršilja in ščepca bazilike? Za drenažo na dnu kakršnekoli posode s nekaj luknjami lahko uporabite kar Primorske novice, nekaj pol bo dovolj. Zemlja iz vreče, žlafador iz nakupovalnega centra s cedilom, semena pa s bližnjega ali malce oddaljenejšega diskonta. Lahko pa kupite tudi stara slovenska semena, sadike pa naj po možnosti bodo bio. Ne preveč zalivat, gnojite kar foliarno, lahko pa tudi s gnojem v briketih. Po možnosti čim bliže oknom, ali pa kar na balkonu.

Strošek ni visok, in ne presega 20 Evrov, če večino stvari kupite v diskontih, če ne, bo treba še dodati kakšen desetak. Nekaj sadik lahko posadite tudi v obeh redakcijah pn, namesto rož na oknih. Nenazadnje je to lahko tudi dobra promocija za urbano vrtnarjenje. Posebno če se napredek rasti objavi fotografsko v Pn. Samo s urbanim vrtnarjenjem se lahko po stanovanjih in hišah v Sloveniji pridela čez 100 ton zelenjave.
Dohodek naprav vloženemu je vsaj trikratni. Ena sama sadika paradižnika da vsaj 5 kg plodov, na površini enega kvadratnega metra lahko pridelate čez 15 kg pridelka v sezoni. Ob upoštevanju povprečne cene zelenjave blizu 2 Evrov je računica. V času obleganja Sarajeva ni bilo betonskega korita in zelenice, kjer ne bi pridelovali zelenjavo, tudi urbano vrtnarjenje je rešilo Sarajlije pred nekaj letnim obleganjem Srbske vojske.

Lepše je seveda vrtnarit na lastnem vrtičku, vsaka občina bi mogla nudit interesentom proste parcele, brez najemnine. Bolj kot politika melje, bolj se gmajna zarašča. Se vam ne zdi, da je bolje imeti namesto rož, od katerih ni dosti, razen cvetov, lastno zelenjavo?
Takoj pri roki, tako reč iz lonca na krožnik. Rek nazaj k naravi lahko začnemo s tem. Viške lahko zamenjate, prodate ali poklonite. Si s tem povečate lastne dohodke, se oddaljite od centrov sociale, si izboljšate psiho fizično zdravje.

Da je vrtnarska sezona na višku, se pozna tudi kot trdi moj znanec iz sežanske knjižnice, pri obisku knjižničnih večerov. Zgodi se, mi razlaga, da nas je komaj dobrih 5! V času, preživetem za en paket nič vredne pomoči humanitarnih organizacij lahko oskrbimo cel vrt. In če ob robu posadimo še nekaj sadik jagodičevja, imamo že na nekaj kvadratnih metrov velikem vrtu v nekaj letih več ribeza kot ga lahko pojemo

Tomaž Švagelj
publicist

  • Share/Bookmark

Dvojezičnost v Novi gorici

26.04.2017

S odprtjem nove stare kavarne v nasedli naložbi Eda center smo dobili mačka v žaklju. Zakaj Angleško ime kavarne? Zakaj dvojezičnost, Italijani dobro znajo tistih nekaj Slovenskih besed, zato ni nobene potrebe po gelatijih in ne po dolče. Pred leti odmevna afera la čevelj, nas ni izučila.

Nova Gorica nima uradne dvojezičnosti, je pa pri novi stari kavarni Eda stolpnice pozitivno vsaj to, da sta oba jezika enakopravna. Dobro razumemo tudi Slovenci, Primorci tistih nekaj besed, s katerimi nas vabijo trgovci in gostinci. Slabše je v nkbm na Kidričevi, poleg tega, da za vse zahtevajo osebno, še ograjen koridor za dostop do okenc. Zasebnosti komitentov s tem ni nič več?

Drugače ostaja nova Gorica taka kot je, občanom in obiskovalcem prijazno in varno mesto, dokaj zeleno, s zastonj mestnim prevozom, mladim županom, ki se trudi ustreči vsem. 70 let Nove Gorice kar dvakrat pred občino in knjižnico obeleženo. Medgenaricijski center da, a za vse, ki zmoremo, je bolje, da smo čimveč doma, in doma čimveč naredimo zase in družino v Novo gorico pa gremo po nakupih, na kavo in klepet v knjižnico, po kakšno knjigo tam, pa še primorske lahko tam zastonj preberemo. Problem klošarjev v Novi Gorici bo rešen tisti trenutek, ko bodo namesto zavetišča dobili stanovanje, obvezno zdravljene proti alkoholu, in delo v javnih delih.

S toliko opevanim trgom Evropa malce institucije pretiravajo, pozabljajo pa, da je to kraj v Novi in stari Gorici, ki ima največ nadzornih kamer. Tam se varnostnih agentov kar tare, zagotovo to ni kraj, kjer bi lahko v miru meditirali in razmišljali, saj nas pasivno več čas kontrolirajo. Kamere v centru Nove gorice vandalizma ne bodo odpravile. Bodo pa ga zmanjšale kar je dobro.

S novo tržnico nič ne kaže, ta ki je, na dvorišču Pn ni na najboljši lokaciji, a vsaj pokrita je. Trgovcem v centru trda prede, težave najboljšega soseda utegnejo pospešiti zapiranje marketov v centru. Območje trgovske hiše rabi prenovo. Integracija s staro Gorico da, nujno je treba razširiti industrijsko cono na območju nekdanje vojašnice na svetogorski ulici. Bolj kot projekte rabita obe mesti nova delovna mesta, in skupno mestno policijo. Problem beguncev naj se rešuje skupaj dobra poteza je namestitev mladoletnih beguncev v dijaškem domu v Novi Gorici.

Pa še ograja na Kolodvorski ulici naj se odstrani

  • Share/Bookmark

Knjižnica v Kozini

15.04.2017

Bi se lahko mirne duše preimenovala knjižni kotiček pri Patri, ker se brez požrtvovalnosti diplomirane francistke Patricije Dodič tam ne bi zgodilo toliko knjižničnih večerov, kot se. Drži, drugje po Kozini lahko s lučjo pri dnevu iščete karkoli kulturnega, razen kulture pitja po številnih lokalih ne boste izven knjižnice našli nič. Se najde občinski svetnik in šteje šolde, ki jih občina Hrpelje Kozina namenja javnemu zavodu Kosovelova knjižnica Sežana. Boljše delo za mizerne šolde?
In potem občinska uprava iste občine melje, kaj bi in kaj ne bi.
Noben predlog ne gre skozi, tudi več ur odprtja in več programov za te šolde, bo težka.

O tem na dolgo in široko odlična novinarka Helena Race, kaj lahko s to finančno mižerijo spremenimo? Kadrovske podhranjenosti Kosovelove knjižnice nikakor ne, občinski svetnik pa naj raje kaj pametnejšega počne. Če bi živeli po normativih, potem nam preostane samo še severna Koreja, knjižnice so za lokalno skupnost neprecenljivega pomena. Če pa še rešijo s svojimi programi, knjigami in ostalim ljudi pred raznimi zlorabami, toliko bolje. Še vedno bolje ure v knjižnici, kot po lokalih in na cesti.

Zato draga Helena, najbolje je vprašati obiskovalce Kosovelove knjižnice o predlogu občinskega svetnika občine Hrpelje Kozina, če je res, da omenjena občina preveč plačuje za Kozinsko knjižnico? Meni se zdi, da glede na vse stroške, prej premalo, kot preveč. Matematika mi ne gre najbolje, toda teh 100000 evrov zagotovo ni prevelik strošek za kulturo, občine ki dobiva tudi koncesnino od igralnice. Omenjeni svetnik bi moral prešteti svojo sejnino, ki gre proti 2 evrskim jurjem na leto, in mogoče kaj primakniti iz sejnine za Kosovelovo knjižnico? Če bi to naredili še njegovi kolegi in kolegice, potem bi občina Hrpelje Kozina lahko zmanjšala financiranje Kosovelove knjižnice.

Le čevlje sodi na Kopitar, je pred davnimi leti ob polemiki s literarnim kritikom rekel dr. Fig. Zanimivo, omenjenega občinskega svetnika nič ne moti visoka sejnina, ki je zdaj nekaj manjša kot pred leti, a še vedno v višini socialne podpore.
Lokalni politiki se spoznajo na vse in nič, za šalterjem po knjižnicah na srečo ni treba nobenemu delati.

  • Share/Bookmark

Dan za spremembe

10.04.2017

Se je tudi letos zgodil, organizirala ga je slovenska filantropija, in udeležilo se ga je skoraj 500 društev. Karkoli so naredili, je še vedno bolje kot nič. V glavnem šolarji in varovanci socialnih zavodov. Ne dvomim v poslanstvo in skrb za ljudi na robu slovenske filantropije, a vseeno je humanitarna organizacija, s poklicnimi uradniki.

So me pa zvabili v Vipavo, kjer sem jebal ježa 10 mesecev pri upokojencih. Moja vrnitev na pisma bralcev v Večeru leta 2016 in letos je bila kot izstrelitev medcelinske rakete. V hiši sadežev sva s tajnico preko javnih del na veliko klepetala, razen takrat, ko je prišla gospa iz filantropije v Ljubljani, in me je postrani gledala. Oba vsa za novo leto 2015/16 letela, in oba preserečna, da sva šla spet domov.
Dejan Štamberger, ki še vedno ni končal fakultete za socialno delo je še šef hiše sadežev v Vipavi, in zasluži največ 300 evrov na mesec. Filantropija svoje honorarce mizerno plačuje.

Vipava ni kraj, kjer bi človek lahko delal kariero, saj si še srajce tam ne moreš kupiti. So ljudje odprti, konzervativni, blizu boga, a nobenega politika kaj preveč ne zanima. Pri Marjanci je dober sladoled, blizu so izviri Vipave, doma upokojencev, če nimate tam svojcev, se je dobro čim širše izognit. Edini, ki je spoznal moj talent za pisanje, je bil pripravnik, ki je zdaj v psihiatrični bolnici v Idriji. Tudi tistih borov na pobočju Čavna sem se nagledal, medtem ko sem gural tisti jebeni voziček. Sem pa zagotovo edini bivši Večerov sodelavec, ki je kadarkoli delal v domu upokojencev, sicer kot državno plačan prostovoljec, a jebat ga.

Največ spremenimo, če zase kaj naredimo. In mene je Vipavska spreobrnitev naredila močnejšega, a zdravje, desno koleno je poškodovano. A zdaj me vse inštitucije puste pri miru, zlasti akademija Šalara. Na sončni pa vedno rečejo, da ko pridem podpisat zaposlitveni, je še čas. Leta pa tečejo.

  • Share/Bookmark