Pesniška za meter kopalnice

8.06.2018

Revež je,
kdor se s pesnitvijo ukvarja,
bolje zanj, da kanale koplje.

So velike pesnice,
so še večji pesniki,
a bere jih ne nihče.

Bere se Gregorčiča in Prešerna,
to že,
ker sta ljudska.

Naj bo to poduk,
kaj pomaga dan pesnitve,
če na trr od tega prebite pare ni.

Uboge pare,
pesnijo dalje,
za meter kopalnice.

  • Share/Bookmark

Vreme bo

8.06.2018

Glede na precej nestanovitno vreme v prihodnjih dneh je najbolje ostati doma, če nimate nujnih opravkov. Vreme se zgleduje po državno zborskih volitvah, kot da ni preveč zadovoljno s relativnim zmagovalcem, Janezom Janšo. Da bo težko sestavil koalicijo, in dobil 46 glasov poslancev, bo težka!

T.i. koalicija prihodnosti levo sredinskih strank je naše edino upanje, za razvoj, blaginjo in sožitje naše podalpske, ker se ne sme zgoditi, da Orbanov pribočnik postane premie. S sovraštvom, nestrpnostjo in izključevanjem ne bomo prišli daleč, verjetno si ne želite, če povzamem Madžarskega protestnika na shodu priti nestrpnosti in izključevanju pred parlamentom nekaj dni pred volitvami, Naslednjega:

Pred Orbanovo »zmago« sem imel navado, da sem kupil sveže časopise in rogljičke za zajtrk, zdaj ko je Orban prevzel oblast, kupujem samo še rogljičke. Uganite, kdo je na naslovnici vseh Madžarskih časoposov?

Če ne, zadostuje že minutni obisk Sds strani, ki jih financira Madžarski kapital, povezan s Orbanom. Smo lahko mirni, ker nobena od 6 levih stran, t.i. koalicija prihodnosti, nima niti enega Judeža, ki bi paktiral s Janšo. Ker Janši ne bo uspelo sestaviti vlade, jo bo sestavil drugouvršeni, Marjan Šarec. S udobnimi 54 glasovi ta koalicija prihodnosti ne bo najbolje usklajena, za blaginjo in razvoj Slovenije še vedno boljša, kot ksenofobna in nestrpna do drugačnih skrajno desna Janševa vlada. Tudi v koaliciji prihodnosti bodo trenja, glede na izkušnje s Janšo v obeh njegovih Janševinah, ko mu ni uspela nobena reforma, razen razbremenitve davkov najbogatejših, smo lahko prepričani, da bo Šarčeva lev sredinska koalicija sprejela vsaj zdravstveno reformo. Predvolilni cukrčki, kot je neupravičen dvig socialnih pomoči, in utopizem levice, so lahko ovira koalicije prihodnosti, a vsaj poslov po mizo ne bo. Nastavljalo se bo kadre na liniji še naprej, a bolje so naši levi, kot tisti desni, ki vemo kakšne reference imajo.

Jelinčič je žal so 7 letih spet v parlamentu, in bo razbival škatle, da pa je Slovenija v riti, se nekako ne moremo strinjat. Še vreme se je izboljšalo, med pisanjem teh vrstic, in dragi moji, jebat ga,
Abstinenca razen pri alkotu in cigaretah se ne plača, še manj splača.
Če ne greste na volitve, daste glas zmagovalcu!

  • Share/Bookmark

Deževna simfonija

17.05.2018

Dež pada, trava rase, vlada nam odhaja. Tako bi lahko najbolje strnili dogajanje teh dni, in dragi moji, pri četrtini neodločenih volivcev in volivk je napoved Janševe zmage nekoliko prezgodnja. Sploh zaradi meteorske populistične Lmš, ki skoraj nima političnega programa, raje nekakšen načrt, kjer pa je malo konkretnega.

V primerjavi s zmagoslavjem 2 meseca pred izrednimi volitvami 2014 ustanovljene Smc, ki je imela jasen program, zelo konkreten, in strategijo, je početje Serpentinška bolj mešanje megle, in nabiranje političnih točk, kot kaj drugega. Da volivci nismo miga mi mone, smo že večkrat dokazali. Da je prometno Slovenija še globoko v kameni dobi, ve vsak, ki se vozi a avtobusi in vlaki iz zahoda in vzhoda v prestolnico. Mail potuje manj kot sekundo, javne vožnje pa so zelo redko pod 2 uri. Temu času je treba prišteti še pogoste zamude in popravila na železnici in cestah.

Značilnost kandidatov za čestitke je, da v predvolilnem boju obljubljajo vse, zidajo gradove v oblakih in delajo iz vode vino. Večina jih nima niti osnovnega političnega znanja, še nastopat ne znajo, upravljanje s državo zahteva številna znanja, posebno na pravnem in ustavnem področju. Zato je prof. dr. Miro Cerar, tekoči premie, zaradi svojega širokega pravnega in ustavnega znanja več kot primeren, da še enkrat prevzame vodenje države. Če je kaj, je Smc kot vodilni stranki tekoče koalicije uspelo zaključiti arbitražo in premakniti drugi tir vsaj v prvo prestavo. Tudi gospodarski ukrepi Cerarjeve vlade so dobri, rezultat je visoka gospodarska rast, manjša brezposelnost. Vsak, ki želi delat, delo dobi takoj. Zato nagajanje in napadanje Janše preko Vilija, na vsak način blokirati vsak infrastrukturni projekt tekoče vlade, je politično rečeno politika brez krčmarja. Kot vedno, bodo Janševi izgubili, krive pa bodo, Murgle, Kučan in zarote. Kar sivi eminenci slovenske politike, 2 kratnemu predsedniku države, nekdanjemu predsedniku Milanu Kučanu, štejemo za dobro, da nikoli ni menjal stranke. On nas je pripeljal v Evropo, Janša pa bi rad iz Slovenije naredil demokracijo po meri bogatih, nestrpno do beguncev, drugačnih in enakospolnih. O kakšni transparentnosti pri sds ne moremo govoriti, saj jim šefa že 25 let ni uspelo zamenjat.

Stranke, ki bodo slavile tokratne volitve, bodo morali gospodarsko in pravno več pokazat, populisti, nacionalisti in skrajni desničarji gredo na smetišče zgodovine. Čas je, da Slovenija piše novo zgodbo, brez sovraštva, nestrpnosti in izključevanja. Da o korupciji in poslih pod mizo ne razpravljamo, Sds je samo v mandatu Cerarjeve vlade izgubila dva svoja poslanca. Zmerna desničarja. In sta v zeleni navezi več kot odlična kandidata za poslanca!

Zato volite po pameti,
naj vas skrajne stranke ne prinesejo naokoli!

  • Share/Bookmark

Slovenija ni zgodba o uspehu

6.05.2018

Predsednik Eu sveta Donald Tusk ob obisku Pirana:
” Slovenija je zgodba o uspehu.”

Žal ta uspeh ne velja za skoraj 300000 ljudi pod pragom revščine,
50000 zaposlenih na minimalni plači, invalidsko upokojene.
Mogoče pa je Tusk s zgodbo o uspehu mislil eno najvišjih stopenj razslojevanja,
malo je držav v Eu, kjer bi bile razlike med ljudmi pod robom revščine
in najbogatejšimi v nebo vpijoče. Neoliberalizem in pogoltnost Slovenske elite
zagotovo ni zgodba o uspehu! Slovenija bo zgodba o uspehu, ko bo minimalna plača
1500 evrov! Ob vseh besedah o družbeni odgovornosti!

  • Share/Bookmark

Pred 10 leti je blogorola

4.05.2018

Ponovni izid tiskane Blogorole ( revije ) To je velik korak za blogerje, majhen za naš planet!

Dragi moji – Kot piše legendarni urednik in pobudnik Blogerskega gibanja Gregor Fras v prvi revialni Blogoroli, namesto zatežene usodnosti se zapeljimo v smer pozitivne energije, glasbe in plesa.
Bodoči bralci nismo naročniki – temveč člani gibanja. Gibanje, ki bo zagotovo prevetrilo obstoječe vzorce in dejanja tega medijskega sveta, spodbudilo konkurenčne tradicionalne medije k vrednotenju državljanskega novinarstva!

In nenazadnje,
Sporočiti sponzorjem naj za božjo voljo dajo poleg golega oglaševanja še nekaj bralcem in simpatizerjem Blogorole. Magari en fruc!
Da potrebuje ta naš ljubi svet drugačne vzorce razmišljanja, gibanja in spoznavanja. Prepričan sem, da bo ta revija oziroma prvi resni Revialni Blogerski projekt uspela spraviti samske in osamljene k gibanju, spoznavanju in druženju. Tudi t. i. koncept državljanskega novinarstva, ki ga je hvaležno celo leto 2008 podpiral Večer, ki razume drugačnost v prvi tiskani Blogoroli je zaživel. Zakaj pa naj ne bi bili Blogerji prvi na prizorišču dogajanja, in poročali o tem, o čemer tradicionalni mediji nočejo ali pa ne zmorejo?

Revolucija dragi moji je potrebna, pa Magari anarhistična. Se vam ne zdi, da vse te besede in stiske te doline Šentflorjanske ne vodijo nikamor?
Zakaj ne bi vzeli v roke odprto, svobodno in tudi rahlo erotično revijo, ki ne kar naprej ponavlja strahot in trpljenja tega norega hitečega sveta. Zakaj ne bi vi, stanujoč v Gornjem in Spodnjem kašlju svoje zapise na Vašem osebnem blogu pošiljali na znane Blogoroline naslove, in tako vse bralce opozorili na vse radosti, ki se slučajno ali pa niti ne dogajajo v vaši bližnji ali daljni okolici, ali pa samo v domišljiji?

Koncept Bloganja je enostaven, Gibanje Blogorola pa je skoraj edini način, da se na žurih Blogorole tudi osebno srečamo, bodisi samo pokramljamo ali pa stkemo trdnejša prijateljstva. Revija Blogorola je edini način, da gremo ven iz anonimnosti, in povemo kar mislimo.

Pa makar o ženskih sisih ali erotičnih fantazijah ali pa tudi o resnejših temah!

Namig tedna:

Trendovsko revijo Blogorolo, tiskan agregat povzetka Blogerske scene Slovenije je vredno vzeti v roke – najbolje kadar smo off – line. Če ste naveličani knjižničnih večerov in debat po gostilnah – potem je tukaj pravi iziv za vas, dragi blogerji, da se lotimo stvari, katerih se do sedaj nihče ni lotil. Ali pa znal lotiti. Pa naj bo to utrdbodlovje, ekipe državljanskih novinarjev ki raziskujejo neraziskano ali pa drugačni načini spoznavanja in druženja.

Vse to gibanje Blogorola, drugačen pristop k drugačnim rešitvam socialne in družbene povezanosti in odgovornosti. Se vam ne zdi, da je čas da vržemo apatijo, otopelost in odsotnost v koš, in nekaj naredimo zase, še več pa za skupnost. In se upremo vsem znanim vzorcem krize vrednot in turbo kapitalizma, in iz zgodovine anarhistov in dekadence izberemo najboljše.

Gibanje Blogorola se ne bori proti Kapitalizmu – temveč vzpostavlja drugačne vrednote.

  • Share/Bookmark

Ko nam besede stečejo

1.05.2018

Brati intervju pisatelja Franja Frančiča, dramatika, pesnika, svobodo miselnega moža s tisočimi mislimi, pa tudi kmeta, ki zdaj nabira šparglje, od pisanja pa v Sloveniji nima nič, je zrcalo naše družbe. Od tal so vrhovi nebeški. Njemu je vsaj v tujini uspelo, ostali Primorski literati in publicisti pa naj ostanemo pri pismih bralcev, pišemo bloge in pišemo zase? Bosti s slovenskimi založbami, ki ti za honorar dajo nekaj knjig, to pa je tudi vse, kot bitka s mlini na veter. Lahko pa si sam tiskaš romane, če imaš denar.

Ker pa ni vse črno, raje barvito, piše se literaturo predvsem za dušo, ne pa za denar. Dostikrat si preveč zmatran, da bi se ti dalo vklopit računalnik, a pisanje je tisto, ki očisti dušo in zbistri duha. Pa tudi kak Slovenski izvirni roman se včasih splača prebrat. Lahko sodelujemo na številnih literarnih in pesniških natečajih, obogateli pa s tem ne bomo.
Kaj pa tisti in tiste, ki se poklicno ukvarjajo s knjigo. Njim, knjižničarjem in knjižničarkam je ob preobilici Slovenskega izvirnega romana več ali manj vseeno za posamezne avtorje. Lahko pa imamo tiste malo obiskane literarne večere, s obvezno rožo, slabim konferasejem, in še slabšo prodajo romana. Romane se ne piše zato, da so skranjeni v dadotekah in listih papirja, piše se jih zato, da se jih tista, in da jih bralci in bralke berejo. A kaj, ko jih je večina zvečer, ko je skoraj edini možni čas za branje in počitek, preveč zmatrana, raje zaspi ped tv, kot da bi brali romane.

Lahko si ne vem kako talentiran, če nimaš poguma, izdati svoj roman, o tem, da si pisatelj, ne ve nihče. Prav zato na koncu tega sestavka dajem svoj mail, in upam na obilico e pošte. S predlogi, pohvalami in grajami. S vsem drugim, kot pisanjem, se da zaslužit, sodu pa izbije dno, ko ti kot dolgoletnemu aforistu jskd ponudi plačilo aforistične delavnice. Protestiram, potem je delavnica brezplačna! Literarna društva so debatni klubi, kaj več od tega pa ne. A glede na branost tega bloga in naraščanje komentarjev se mi ni za bat za mojo pisateljsko prihodnost. Zato ob tej priliki pozivam vse mlade in malo manj mlade pisatelje in pisateljice izvirnega slovenskega romana, naj ne obupajo, roman napišejo in s njim na plano! Če najdejo izvirne načine predstavitve, za to so še posebej primerne toplice, kjer zvečer gostje in gostje nimajo kaj početi, skupni prostori pa so več kot primerni za predstavitve novega Slovenskega romana. Če ima kje človek čas brat Slovenski roman, so to toplice, kjer je med mehurčki termalne vode pobegnemo do vsak dana in si naberemo energije. Naj vaši literarni junaki in junakinje zaživijo, In ni hudič, da kakemu dobremu izvirnemu Slovenskemu romanu ne uspe film!

tomaz.svagelj@gmail.com

Pa še odlomek iz mojega prvega romana Lordwales

Medtem je bilo tudi Lordwales precej vroče. Kljub temu da je bil že november. In da je bila zima že precej blizu.In da je bila miss amante za razliko nekoliko hladna do Lordawalsa. Na zakladnem popotovanju se je precej spoprijateljila z stricem Tomom in fišermanom Fredom.
Ki sta veselo namakala svoja trnka v Amandinih občutljivih mestih. Nekoliko spremembe ne škodi. In saj ni samo Lordwales na svetu.
Dobra moška družba slavnega strica Toma – plantažnika in lokalnega zgodovinarja iz otoka veliki Pomarančevec sredi Temze nekoliko milj od lordovega posestva in ribiča Freda – drugače tudi svetnika v Dibleyskem mestnem svetu se je precej prilegla. in pogrela miss Amande nežno dušo. Vsaj nista toliko jamrala kot Lordwales.

Problemi so bili – so – in bodo – si je mislila miss Amante in veselo stokala ob strokovnih posegih prej omenjene dvojice na njenih občutljivih mestih. In medtem veselo grizla čips.

Medtem je bil star Bentley že pripravljen. In v njem pogumna dvojica. Lordwales in butler litle bit later. Misel na dobrih 100000 funtov je dobro stimulativno delovala na butlerja in ne bodi ga mona je prehitro pohodil gas. Da je starega bentleya med speljevanjem iz dvorišča kar dvignilo. A je šlo brez težav. Če izvzamemo psihične težave Lordovega mačka Menleya. Menley je jezno zamijavkal, ko se je moral umakniti staremu Bentleyu. In se zavlekel v grmovje Lordovega vrta. in si mislil – kam ti ljudje kar naprej hitijo? Medtem ko sta Lordwales in butler litle bit later litle bit hury drvela London nasproti.

Krona afriške kraljice migu – magu na zadnjih sedežih prazgodovinskega Bentleya – ki ga Lordwales ni imel zaradi starokopitnosti temveč preprosto in zato ker so mu vedno primanjkovali funti. Glede same poti do London lahko rečemo iz zanesljivih Lordwales virov da tokrat ni bilo ne počenih gum ne poštenih presenečenj. Za Lordovo usodo zelo nenavadno – vse je šlo gladko. A nikakor ni šlo gladko pri gospe Mimi bolj znane kot lastnice bara pri nagajivi Mimi. Na njeni strani je velika zamera pa ne zaradi kšefta temveč zaradi zanemarjanja glede obiskov najbolj znanih oseb Dibleya – župljana in seveda našega dragega urednika Promisa. Župljan in urednik Promise sta očitno imela na zakladnem popotovanju Lordwales čitno dovolj sexslanja in mucklanja – pa tudi zaostalo delo ju je preganjalo. Se pravi da sta po prihodu iz zakladnega popotovanja živela precej asketsko življenje – če odmislimo njuni boljši polovici. Kar pa spada med zakonske obveze.

Zato sklenijo nagajiva Mimi pripraviti majhno presenečenje. Pa ne županu in uredniku Promisu temveč našemu dragemu Lordwales.
Treba se je vprašati zakaj ravno Lordwales? Odgovor je enostaven kot Srbski pasulj in zamotan kot Srbska solata, mogoče bi potreboval kakšno mednarodno arbitražo. Gre se pa nekako takole:

Ker sta prej omenjena gospoda razen poseganja na Miminih občutljivih mestih pustila pri njej kar nekaj funtov je najboljša tarča seveda naš dragi Lord. Ki mu je tudi malce nevoščljiva zaradi zakladnih uspehov. In sklene pripraviti naslednjo zadevo: Sklene pripraviti folklorni festival » Dibley exspres » in to z Lordwales kot glavnim pokroviteljem. Stroški pokroviteljstva pa skromnih nekaj tisoč funtov. Malenkost. A Lordwales še vedno nima čeka Londonskega zgodovinskega muzeja.
In nikakor kljub čeku ne bi bil za to. Je pa za to nagajiva Mimi. In če je ena stran za – potem je druga proti ali za. In naključje hoče da je ravno na dan Lordovega potovanja v London vsa Walška dežela prelepljena z plakati na Dibleyski exspres folklorni festival. Zanimivo da sta naša zakladna prijatelja na službeni vožnji v London toliko zatopljena v ček za 100000 funtov v oblakih da nekaj metrskih plakatov za Dibleyski folklorni festival niti počasi ne opazita. Kljub temu da se vztrajno ponavljajo vsakih nekaj deset kilometrov vožnje. Ko končno spregledata. V Angleški vasici v pokrajini England z imenom Trotl Ziher. Presenečenje je popolno. Butler zavozi kljub konzervativnemu prepričanju precej levo in skoraj povozi lokalnega mlekarja.

Nekaj mleka se iz steklenic seveda polije a to ni tako tragično. Bolj tragičen je Lordwales jezni bes ko se občuduje na plakatu. Pravzaprav ga njegova slika ne moti moti ga da se na plakatu pojavlja kot glavni sponzor. Kaj ga vsi morajo molsti glasno robanti medtem ko si prazni žepe zaradi poravnave škode lokalnemu mlekarju ostane mu seveda samo še nekaj funtov. Kar bo če ne bo čeka iz London zgodovinskega muzeja ves njegov denar. Toliko ga bo da bo imel za bencin za pot domov? Kaj bodo pa doma jedli in z čim plačevali račune?

  • Share/Bookmark

Čakajoči

30.04.2018

Čakali smo na svetlo prihodnost, dobili smo čakalne vrste.

Tisti, ki radi stoje v vrsti, neradi gledajo, kako nekateri vrste prehitevajo.

Prazniki mnogim spraznijo bančne račune.

Računajte na nas, računov pa vam ne bomo plačali.

Bolj ko odštevamo do predčasnih volitev, manj nas politika navdušuje.

Razmere v zdravstvu so nevzdržne, v parlament kuhinji nebeške.

Če ste na tleh, se vam vrhovi zde nebeški.

Kdor rad čaka, se načaka.

Slovenci ne jamramo, radi iščemo rešitve.

Vse kar je sanjsko, sčasoma postane zasanjano.

Vse, ki rade dajo, še raje zaračunajo.

Iskanje političnega mesije je misija nemogoče.

Pri nas je mogoče nemogoče, ali kako iz problemov narediti težave.

Živel 1 maj, praznik izkoriščanih delavcev in delavk, borite se za svoje pravice!

Med iskanjem pravice najdemo veliko resnic.

Inflacija nas stiska, položnice pritiskajo.

Če radi čakate, se tudi načakate.

Po volitvah bo bolje, za vse, ki jim je že pred volitvam odlično.

Delu čast in oblast,
in Cerarju še en mandat!

  • Share/Bookmark

Ko nas udari po žepu

26.04.2018

Pomladanske podražitve zagotovo niso na račun tiste 2% letne inflacije, ker vse kar se draži, se za najmanj 5 % , pa naj bodo to premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, sok trgovske znamke ali kruh, ki ga jemo vsak dan. Človek bi še razumel vse to, a po drugi strani vsaj Vzajemna troši denar od premij, ne samo za lastno delovanje, tudi za sponzoriranje, kot je Pr hostar.

Da bi vsi, ki dražijo, sledili logiki etike in morale, to pa ne, že tako visoke dobičke si večajo s nekaj procentnimi podražitvami, posledica pa bodo spet tisoči brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. S tistim sokom trgovske znamke je pač tako, da zaviješ k konkurenci, in ga brez težav dobiš po nenižani ceni. Dražitve kruha so glede na smešno nizke cene moke, ki na debelo komaj presega 20 centov po kili, smešne, če lahko štruco brez težav dobimo za manj kot 1 Evro.

Če so Slovenske podražitve nujnih zadev nekako opravičljive, pa so visoke sezonske podražitve Hrvatov graje vredne. Počitnice na Hrvaškem bodo letos zaradi prevelikega povpraševanja najmanj še enkrat dražje kot podobne počitnice drugje! Je to pošteno? Glede na cene v diskontih so cene v Hrvaških gostilnah na obali oderuške, na srečo so vsaj cene v diskontih enake kot v Sloveniji. Imajo pa Hrvati smešno nizko turistično takso, vse ostalo pa zasoljeno. Vsi strategi, ki solijo in poprajo turistične strategije, vedo, da bo enkrat tudi na Hrvaškem počil prenapihnjen turistični balon. V sezoni zaslužiti za celo leto je strategija, ki na dolgi rok ne zdrži. Za vse nas, ki bomo praznike preživeli doma, so podražitve nepomembne, marsikaj se da skoraj zastonj pridelati na vrtu. In ne pozabite, računi za prvo majske počitnice ob plačilih s karticami pridejo kasneje, in dobro udarijo po žepih. Je pa res, da se bodo letos množicam na Hrvaškem lahko pridružili socialni podpiranci, ki bodo lahko povišice gosposko zapravljali.

Filozofija normalnih cen prihaja v marsikakšen Slovenski turistični kraj, in ni odveč, če povem, da se je v sezoni v centru Kranjske gore v Hitovi restavraciji moč najesti za manj kot 15 evrov. Za ta denar boste poleti v hrvaških picerijah komaj dobili najmanjšo in najmanj obloženo pizzo.
Oderuštvo se ne izplača in še manj poplača. Zato, dragi moji, razmislite, da letos zavijete na tisti teden dopusta kam drugam, kot na predrago in preobljudeno Hrvaško. Ene povprečne slovenske plače res nima na osebo smisla zapravit za teden dopusta, ki ne ponuja drugega kot kopanje v morju, nekaj glasne in poceni zabave, in drago izven penzionsko ponudbo.

  • Share/Bookmark

Nekaj dohtarskih

18.04.2018

Največja vrednota našega časa je čimdalje ostati zdrav, pri eni zavarovalnici, ki se je ne menjuje, s čim manj ali nič čakanja po anbulantah. So pa nekateri dohtarji, kot ta Šime Kopilovič iz Pirana pravi kerlci, saj, ko gredo v penzijo, svoje paciente pošljejo kar na občino. Po zakonu bi morali tri mesece obveščati paciente o prenehanju dejavnosti, ne pa jih pošiljat na občino. Ker je Bosman, Piranski župan, dohtar, nič ne olajša situacije.

Si pač je ta Šime po Pilatovsko umil roke, kot si naša Rkc v primeru nasilnih župnikov. Jih premesti, a jih ne odpusti. Tudi za božje služabnike, ko se gre za kazniva dejanja, velja civilno pravo. Če bi se kaj takega zgodilo v šolah, to bi bila afera, zaradi katere bi odstopali državni sekretarji in šolski nadzorniki. Učitelj ali učiteljica, pa takoj k preiskovalnemu sodniku. Kje je v primeru tega župnika javno tožilstvo?

O nenasilni družbi je bilo veliko govora, kronika pa nas vsak dan o tem obvešča. Od pijanih voznikov do kaznivih dejanj. O moči in nemoči institucij, odgovorov, ki jih mesece ni, tudi. O gasilcih, in sredi dneva za narodov blagor s prižganimi sirenami hitijo na nepomembne intervencije, kot so manjši požari in prometne nesreče. O požrtvovalnih gorskih reževalcih, ko planinka skuri kočo, zaradi nje zgibe cel dan. Za to ne dobe niti fičnika, a skoraj v vseh državah Eu je gorsko reševanje dobro plačana služba. Pa tudi o položnicah, za humanitarne organizacije, kjer so plače zaposlenih nebeške. Vse to so ponarodele, če temu za dobro vago dodamo še zanič tv program, je zdaj najboljši in najbolj zdrav vrtnarski. Je pa res, Slovenija gospodarsko okreva, a ko pri Abrahamovih letih ostaneš brez službe, te reši samo invalidska upokojitev. Koliko strpna družba smo, do drugačnih, je znano. Nihče seveda ne bo zaposlil ljudi s blagimi duševnimi težavami, kaj šele s težjimi. Če že, pa za najslabše plačana fizična dela. Seveda imeti duševne težave še ne pomeni, da vsaj na nekaterih področjih niti enakopraven ali celo boljši, od normalnih, ki pa spet imajo težave, lahko celo večje, kot mi, malce drugačni.

In če za zaključek te zgodbe dodamo naravnost nerazumne plače pri Unicefu, ki se trudi za neka botrstva, upravi društev pa izplačuje menedžerske plače. Nerazumne so tudi plačne lestvice, če neposredni proizvajalec gre za minuto več na wc, že letijo šefi za njim, kaj neki počne. Če pa oni, visoko, so uro in več na wc, so pač na sestanku. Vse jasno, tudi to, da dobrota je sirota. Ko smo pa že pri dohtarskih, tablete vrzite v kot, in na vrt štihat!

  • Share/Bookmark

Ostanite še naprej s nami

15.04.2018

Ostanite še naprej z nami! Pred 40 leti je bil prvi Slovenski dnevnik velik korak za Slovenijo majhen za človeštvo!

Pisalo se je 1968 leto, leto bratstva in edinstva, leto kasneje ko je prvi Zemljan stopil na luno in človeštvu ponesel naslednje besede: »That is one small step for man, one giant leap for a mankind. (To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo)«
10 let rednega oddajanja televizije Ljubljana je poteklo, z 30 % Slovenskega programa. 15 aprila, na današnji dan začne z oddajanjem svojega prvega samostojnega dnevnika. To je bil velik korak za Slovenijo in Slovenski narod, prvi Slovenski dnevnik v Slovenskem jeziku. Tako lahko 21 avgusta ob zadušitvi Praške pomladi in deportaciji takratnega šefa partije in vlade Dubčka v Moskvo lahko z velikimi zamiki poroča o dramatičnih dogodkih v Pragi. Takrat še ni bilo neposrednih elektronskih linkov med državami članicami Evrovizije, bili pa so že elektronski linki v državah. Slike iz Prage so prihajale na filmskih trakovih. Z velikimi zamiki!
Če je bil prvi Slovenski dnevnik Slovenska pomlad, so bili dogotki avgusta v Pragi začetek novega obdobja železne zavese in normalizacije, ki je trajala 20 let.
Sredi 80 let je postal voditelj dnevnika Janez Čuček in to delo opravljal do leta 2003 ko se je upokojil. Javnosti je postal najbolj znan po znamenitem stavku, ki ga je vedno izrekel na koncu dnevnika: Ostanite še naprej z nami! Izdal je nekaj knjig, najbolj znana je ostanite še naprej z nami! Izdal je tudi politični potopis med Kubo in Indijo. Žal so vse njegove knjige izšle v socializmu, in se prodajajo za drobiž Veseli bomo – dragi Janez če nas boste razveselili še z kakšno knjigo, za začetek bomo veseli vaših spominov. Danes je simbolično na 40 obletnico Slovenskega dnevnika na začetku pozdravil gledalce. Je tudi častni gost jubilejnega dnevnika. Zato dragi Janez, ostanite še dolgo z nami. In nas razveselite z kakšno knjigo. Ko ga je voditelj dnevnika vprašal kaj bo počel jutri je odgovoril da je najbolj vesel da mu ji treba v službo. Janez Čuček je legenda Slovenskega televizijskega informativnega programa. Imam pa majhno prošnjo za vse bralce in bralke tega posta: Na wikipediji nima nobenega zadetka, lepo bi bilo če bi kdo kaj o njem napisal. Mislim da si to zasluži. Je eden najbolj znanih tv voditeljev in novinarjev. Res je, danes je velik dan za Slovenijo, majhen za človeštvo. Kljub rtv zakonu je javna televizija ponos naroda. Upajmo da bo svoje javno poslanstvo – obveščati, informirati in zabavati narod tudi obdržala. In sledila svojemu poslanstvu javne televizije – pravičnega in enakopravnega programa za vse, z čimveč nekomercialnega programa. Zato naj javna televizija rtvslo še dolgo ostane med nami!

  • Share/Bookmark