Podarim 2 karti za tehnični muzej Bistra

22.05.2017

Na mail tomaz.svagelj@gmail.com pošljite vaš naslov. Karti veljata do 31 maja.
Pošljem s navadno pošto. Karti dobi prvi, ki se javi. Vsi vaši maili bodo takoj brisani.
Prepisal bom samo naslov prvega, pa še ta listek bom takoj ko napišem naslov na kuverto vrgel proč.

Tako da ste glede spama lahko brez skrbi.
Če pa hoče kdo polemizirat s mano, so za to na voljo pisma bralcev.

  • Share/Bookmark

Pametnejši odneha

20.05.2017

Dragi moji, straniščna vojna javnih wc na koprski tržnici je končana. Uradno se je wc eno leto in pol obnavljalo, toda ker nihče ni videl nobenih delavcev, se je neuradno šlo za županove zamere glede etažnih lastnikov lokalov na tržnici okoli zunanjih površin, ki jim pripadajo.

Don Popota ne zruši nobena slana, saj je on kot Zoki večni župan, težava je samo v tem, da noben slovenski medijski urednik ne bo presegel njegovega mandata. Odprtje javnih wc, ki so najboljši v državi pod alpski, je dal začiniti s napisom:

Pametnejši odneha
Pb in dodal svoj podpis

Naj se ve, kdo je šerif v mestu, saj je Koprska občina po urejenosti infrastrukture, javnih brezplačnih prireditvah in nizki brezposelnosti zgled občinam, kjer rase samo trava, ostalo pa ne. Navadni občani imamo raje postranske reči, kot je kakšen setveni koledar, ki ga po novem kar vrli poštarji poklanjajo. Pa saj jih ni za kritizirat, od prijaznih poštarc do nasmejanih pismonoš, s urejenimi delovno pravnimi odnosi. Večina poštarjev ob sobotah ne dela, šiht je razen v sezoni 8 urni, delovni napori so lažji kot v zdravstvu. Pa še plača je blizu povprečni! Ne bomo jim delali reklame, a izdelki v njihovi spletni trgovini so cenejši kot pri konkurenci, pa tudi njihovi paketomati so prva njihova nova storitev, ki ne bo polom. Jagode in čokolada, jagode najraje doma na vrtu pridelane. Te imajo okus, so sladke, zmedene in prav prijetne, skupaj s čokolado pravi mali kulinarični raj. Če pustimo tisto znano, ni možnosti, je prav lepo šteti cente in Evre zaslužka od spletnih anket, če je dober dan, tam blizu 2 evrov.
Nekonvencionalne oblike zaslužka so prihodnost nove Evrope.

Po Titu Tito, po Janši Janša, vse kar lahko rečemo je: Ne daj Bože!
Ksenofobija, nestrpnost do drugačnih, sovražni govor, kdor je zdrave pameti, Janše ne bo volil. Na prihodnjih državno zborskih je najbolje podpreti dr. Cerarja, če nočemo tretje Janševine! Pustimo vladi,
da spelje drugi tir, ker če zmaga civilna iniciativa za alternativni drugi tir, ga ne bo vsaj še 5 let. Celo v Butalah razumejo, da se prostorski plani ne narede v nekaj dneh, samo s davko plačevalskim denarjem Slovenija še dolgo ne bo imela drugega tira. Zato bodimo pametni, ne nasedajmo civilnim inciativam, za katerimi so znani politiki, za katere bi bilo bolje, da bi šli v penzijo.

Kjer bi lahko v miru vrtnarili in občudovali sončne zahode

Tomaž Švagelj
publicist

  • Share/Bookmark

Urbano vrtnarjenje

5.05.2017

Saj ste gledali odličen dokumentarec o ekološkem kmetovanju Barbare Zrimšek? Na svetovni eko tržnici v Torinu se je zbral cel svet eko in urbanih kmetijskih proizvajalcev. Tudi slavni brkati Bove, evropski poslanec, eko gverilski kmet, sovražnik gensko pridelane hrane in Mcdonaldsov. Vrtnarimo lahko tudi v mestnih stanovanjih in hišah, za vrt pa lahko uporabimo karkoli, tudi kanto za smeti.

Če ste eko, ne boste ne vem katerič trdili, da si v blokovskem stanovanju ne morate privoščiti nekaj sadik paradižnikov, paprike, solate, nekaj peteršilja in ščepca bazilike? Za drenažo na dnu kakršnekoli posode s nekaj luknjami lahko uporabite kar Primorske novice, nekaj pol bo dovolj. Zemlja iz vreče, žlafador iz nakupovalnega centra s cedilom, semena pa s bližnjega ali malce oddaljenejšega diskonta. Lahko pa kupite tudi stara slovenska semena, sadike pa naj po možnosti bodo bio. Ne preveč zalivat, gnojite kar foliarno, lahko pa tudi s gnojem v briketih. Po možnosti čim bliže oknom, ali pa kar na balkonu.

Strošek ni visok, in ne presega 20 Evrov, če večino stvari kupite v diskontih, če ne, bo treba še dodati kakšen desetak. Nekaj sadik lahko posadite tudi v obeh redakcijah pn, namesto rož na oknih. Nenazadnje je to lahko tudi dobra promocija za urbano vrtnarjenje. Posebno če se napredek rasti objavi fotografsko v Pn. Samo s urbanim vrtnarjenjem se lahko po stanovanjih in hišah v Sloveniji pridela čez 100 ton zelenjave.
Dohodek naprav vloženemu je vsaj trikratni. Ena sama sadika paradižnika da vsaj 5 kg plodov, na površini enega kvadratnega metra lahko pridelate čez 15 kg pridelka v sezoni. Ob upoštevanju povprečne cene zelenjave blizu 2 Evrov je računica. V času obleganja Sarajeva ni bilo betonskega korita in zelenice, kjer ne bi pridelovali zelenjavo, tudi urbano vrtnarjenje je rešilo Sarajlije pred nekaj letnim obleganjem Srbske vojske.

Lepše je seveda vrtnarit na lastnem vrtičku, vsaka občina bi mogla nudit interesentom proste parcele, brez najemnine. Bolj kot politika melje, bolj se gmajna zarašča. Se vam ne zdi, da je bolje imeti namesto rož, od katerih ni dosti, razen cvetov, lastno zelenjavo?
Takoj pri roki, tako reč iz lonca na krožnik. Rek nazaj k naravi lahko začnemo s tem. Viške lahko zamenjate, prodate ali poklonite. Si s tem povečate lastne dohodke, se oddaljite od centrov sociale, si izboljšate psiho fizično zdravje.

Da je vrtnarska sezona na višku, se pozna tudi kot trdi moj znanec iz sežanske knjižnice, pri obisku knjižničnih večerov. Zgodi se, mi razlaga, da nas je komaj dobrih 5! V času, preživetem za en paket nič vredne pomoči humanitarnih organizacij lahko oskrbimo cel vrt. In če ob robu posadimo še nekaj sadik jagodičevja, imamo že na nekaj kvadratnih metrov velikem vrtu v nekaj letih več ribeza kot ga lahko pojemo

Tomaž Švagelj
publicist

  • Share/Bookmark

Dvojezičnost v Novi gorici

26.04.2017

S odprtjem nove stare kavarne v nasedli naložbi Eda center smo dobili mačka v žaklju. Zakaj Angleško ime kavarne? Zakaj dvojezičnost, Italijani dobro znajo tistih nekaj Slovenskih besed, zato ni nobene potrebe po gelatijih in ne po dolče. Pred leti odmevna afera la čevelj, nas ni izučila.

Nova Gorica nima uradne dvojezičnosti, je pa pri novi stari kavarni Eda stolpnice pozitivno vsaj to, da sta oba jezika enakopravna. Dobro razumemo tudi Slovenci, Primorci tistih nekaj besed, s katerimi nas vabijo trgovci in gostinci. Slabše je v nkbm na Kidričevi, poleg tega, da za vse zahtevajo osebno, še ograjen koridor za dostop do okenc. Zasebnosti komitentov s tem ni nič več?

Drugače ostaja nova Gorica taka kot je, občanom in obiskovalcem prijazno in varno mesto, dokaj zeleno, s zastonj mestnim prevozom, mladim županom, ki se trudi ustreči vsem. 70 let Nove Gorice kar dvakrat pred občino in knjižnico obeleženo. Medgenaricijski center da, a za vse, ki zmoremo, je bolje, da smo čimveč doma, in doma čimveč naredimo zase in družino v Novo gorico pa gremo po nakupih, na kavo in klepet v knjižnico, po kakšno knjigo tam, pa še primorske lahko tam zastonj preberemo. Problem klošarjev v Novi Gorici bo rešen tisti trenutek, ko bodo namesto zavetišča dobili stanovanje, obvezno zdravljene proti alkoholu, in delo v javnih delih.

S toliko opevanim trgom Evropa malce institucije pretiravajo, pozabljajo pa, da je to kraj v Novi in stari Gorici, ki ima največ nadzornih kamer. Tam se varnostnih agentov kar tare, zagotovo to ni kraj, kjer bi lahko v miru meditirali in razmišljali, saj nas pasivno več čas kontrolirajo. Kamere v centru Nove gorice vandalizma ne bodo odpravile. Bodo pa ga zmanjšale kar je dobro.

S novo tržnico nič ne kaže, ta ki je, na dvorišču Pn ni na najboljši lokaciji, a vsaj pokrita je. Trgovcem v centru trda prede, težave najboljšega soseda utegnejo pospešiti zapiranje marketov v centru. Območje trgovske hiše rabi prenovo. Integracija s staro Gorico da, nujno je treba razširiti industrijsko cono na območju nekdanje vojašnice na svetogorski ulici. Bolj kot projekte rabita obe mesti nova delovna mesta, in skupno mestno policijo. Problem beguncev naj se rešuje skupaj dobra poteza je namestitev mladoletnih beguncev v dijaškem domu v Novi Gorici.

Pa še ograja na Kolodvorski ulici naj se odstrani

  • Share/Bookmark

Knjižnica v Kozini

15.04.2017

Bi se lahko mirne duše preimenovala knjižni kotiček pri Patri, ker se brez požrtvovalnosti diplomirane francistke Patricije Dodič tam ne bi zgodilo toliko knjižničnih večerov, kot se. Drži, drugje po Kozini lahko s lučjo pri dnevu iščete karkoli kulturnega, razen kulture pitja po številnih lokalih ne boste izven knjižnice našli nič. Se najde občinski svetnik in šteje šolde, ki jih občina Hrpelje Kozina namenja javnemu zavodu Kosovelova knjižnica Sežana. Boljše delo za mizerne šolde?
In potem občinska uprava iste občine melje, kaj bi in kaj ne bi.
Noben predlog ne gre skozi, tudi več ur odprtja in več programov za te šolde, bo težka.

O tem na dolgo in široko odlična novinarka Helena Race, kaj lahko s to finančno mižerijo spremenimo? Kadrovske podhranjenosti Kosovelove knjižnice nikakor ne, občinski svetnik pa naj raje kaj pametnejšega počne. Če bi živeli po normativih, potem nam preostane samo še severna Koreja, knjižnice so za lokalno skupnost neprecenljivega pomena. Če pa še rešijo s svojimi programi, knjigami in ostalim ljudi pred raznimi zlorabami, toliko bolje. Še vedno bolje ure v knjižnici, kot po lokalih in na cesti.

Zato draga Helena, najbolje je vprašati obiskovalce Kosovelove knjižnice o predlogu občinskega svetnika občine Hrpelje Kozina, če je res, da omenjena občina preveč plačuje za Kozinsko knjižnico? Meni se zdi, da glede na vse stroške, prej premalo, kot preveč. Matematika mi ne gre najbolje, toda teh 100000 evrov zagotovo ni prevelik strošek za kulturo, občine ki dobiva tudi koncesnino od igralnice. Omenjeni svetnik bi moral prešteti svojo sejnino, ki gre proti 2 evrskim jurjem na leto, in mogoče kaj primakniti iz sejnine za Kosovelovo knjižnico? Če bi to naredili še njegovi kolegi in kolegice, potem bi občina Hrpelje Kozina lahko zmanjšala financiranje Kosovelove knjižnice.

Le čevlje sodi na Kopitar, je pred davnimi leti ob polemiki s literarnim kritikom rekel dr. Fig. Zanimivo, omenjenega občinskega svetnika nič ne moti visoka sejnina, ki je zdaj nekaj manjša kot pred leti, a še vedno v višini socialne podpore.
Lokalni politiki se spoznajo na vse in nič, za šalterjem po knjižnicah na srečo ni treba nobenemu delati.

  • Share/Bookmark

Dan za spremembe

10.04.2017

Se je tudi letos zgodil, organizirala ga je slovenska filantropija, in udeležilo se ga je skoraj 500 društev. Karkoli so naredili, je še vedno bolje kot nič. V glavnem šolarji in varovanci socialnih zavodov. Ne dvomim v poslanstvo in skrb za ljudi na robu slovenske filantropije, a vseeno je humanitarna organizacija, s poklicnimi uradniki.

So me pa zvabili v Vipavo, kjer sem jebal ježa 10 mesecev pri upokojencih. Moja vrnitev na pisma bralcev v Večeru leta 2016 in letos je bila kot izstrelitev medcelinske rakete. V hiši sadežev sva s tajnico preko javnih del na veliko klepetala, razen takrat, ko je prišla gospa iz filantropije v Ljubljani, in me je postrani gledala. Oba vsa za novo leto 2015/16 letela, in oba preserečna, da sva šla spet domov.
Dejan Štamberger, ki še vedno ni končal fakultete za socialno delo je še šef hiše sadežev v Vipavi, in zasluži največ 300 evrov na mesec. Filantropija svoje honorarce mizerno plačuje.

Vipava ni kraj, kjer bi človek lahko delal kariero, saj si še srajce tam ne moreš kupiti. So ljudje odprti, konzervativni, blizu boga, a nobenega politika kaj preveč ne zanima. Pri Marjanci je dober sladoled, blizu so izviri Vipave, doma upokojencev, če nimate tam svojcev, se je dobro čim širše izognit. Edini, ki je spoznal moj talent za pisanje, je bil pripravnik, ki je zdaj v psihiatrični bolnici v Idriji. Tudi tistih borov na pobočju Čavna sem se nagledal, medtem ko sem gural tisti jebeni voziček. Sem pa zagotovo edini bivši Večerov sodelavec, ki je kadarkoli delal v domu upokojencev, sicer kot državno plačan prostovoljec, a jebat ga.

Največ spremenimo, če zase kaj naredimo. In mene je Vipavska spreobrnitev naredila močnejšega, a zdravje, desno koleno je poškodovano. A zdaj me vse inštitucije puste pri miru, zlasti akademija Šalara. Na sončni pa vedno rečejo, da ko pridem podpisat zaposlitveni, je še čas. Leta pa tečejo.

  • Share/Bookmark

Saga o najboljšem sosedu

5.04.2017

Sosedov si ne moremo izbrati, da pa bomo tudi v bodoče nakupovali v najboljšem sosedu, nismo vsi prepričani. Že novica, da je Ns plačeval Pik Vrbovec surovine, a zato ni dobil nič, nas dvigne!

Poslovni rezultati Ns so slabi, Agrokor ga je obral do kosti.
Ns je pač kolateralna škoda prevzema Agrokorja s obveznicami družb tveganega kapitala. Že zdaj je Agrokor brez večine lastniških deležev v živilski industriji. Ki jo je prevzemal na enak način kot Ns.
Od Agrokorja ne bo ostalo nič, v nekaj mesecih ne bo imel niti svojega nebotičnika več, banke s ogromnimi dolgovi do Agrokorja bodo večinski lastniki Agrokorjevega inperija, dobavitelji bodo potegnili kratko, ostali blokirani, dobili od Agrokorja ne od bank ne bodo nič.

Odpuščanja v Agrokorjevem imperiju bodo šla v tisoče, pri Ns pa v stotine. To je voda na mlin diskontarjem, ki imajo več kot tretjino tržnega deleža v Sloveniji, kak procent manj pa na Hrvaškem. Ni niti treba več brati novic o Agrokorjevem polomu, niti Alvarez, strokovnjak za podjetja, ki poslujejo s tveganim kapitalom, ga ne bo rešil. Banke bodo panično prodajale vse, kar je blizu in daleč Agrokorjevega lastništva, in čimprej poskrbele za izbris Agrokorja iz sodnega registra.

Stečaj Agrokorja ne bo niti potreben, nikoli plačani dolgovi dobaviteljem in bankam bodo šli v milijarde Evrov. Najverjetnejši lastnik Ns po kolapsu Agrokorja bo eden od diskontarjev, ki pa bo najprej poskrbel za odpuščanja. Trgovina, vsaj taka kot sta se je šla Ns in Konzum, kjer nobeden še vedno ne dela vsega, kot pri diskontarjih, ima štete dneve. Delež za plače v novem konzumu in ns bo padel 14 % na največ 7 %

Vse trgovine Ns in Konzuma v krajih pod 5000 prebivalcev se bodo zaprle v nekaj mesecih. Ostale bodo večje trgovine in hipermarketi.
Ob tem novica o padcu brezposelnih je samo lifting sončne, že v nekaj tednih bo prejšnja številka. O gospodarskem okrevanju ne v Sloveniji, še manj pa na Hrvaškem še dolgo ne bo ne duha ne sluha. Zaposleni v bivšem agrokorja in Ns sosedu bodo pristali na goli riti. In ob vsem tem je povsem nepomembno, da se je vsoda Mercatorja zapečatila v Janševi pisarni. Od vseh direktorjev ns pa je bil Zoki edini, ki Ns ni izčrpaval.

Nakupovali bomo pač pri diskontarjih, saj je več kot neumno nositi svoj denar trgovcem v ramingu. Pa tudi predraga sta, za nas reveže. V diskontih dobiš vse za mali evro, res ni nobene potreba tekaj k ns in v Konzum.

Več kot 1570 post Lordwales blog

Tomaž Švagelj

  • Share/Bookmark

Na partizanski

3.04.2017

Na partizanski v Sežani se poleg rotacij enih in istih, kot je krajevno običajno že iz časov socializma dogaja tudi kakšna inventura. Najnovejša se je zgodila Kosovelovi knjižnici, za cel teden, zaprto za obiskovalce in bralce, od 3 do 8 aprila. Najbližji odprti knjižnici sta v Novi Gorici in Ajdovščini. Mene to ni prav nič prizadelo, ker se, odkar sem bolj plitvih žepov raje držim doma in zdaj ko je začela vrtnarska sezona, vrtnarim.

Dopisništvo Pn je od ta teden zaprte knjižnice za javnost oddaljeno največ 100 metrov. Je v manjši poslovni stavbi zraven rdeče hiše, nad trgovinami. Tradicionalni trgovci si privoščijo en dan zaprto za inventuro na leto, diskontarji s tem nimajo težav.
Realni sektor za razliko od javnega raje dela in si poskuša na trgu priboriti dobiček ali vsaj nulo. Knjižnice pa še vedno štejejo knjige na roko, kljub temu da so vse v cobiss sistemu. Zaprtje tako pomembne javne ustanove prizadene predvsem ljudi na robu, upokojence in mladino. Elita v knjižnice ne zahaja, je število incidentov, vsaj omembe vrednih, v Sežanski knjižnici enako nič. Zaenkrat. Za razliko od Koprske, kjer je knjižnica postala pribežališče klošarjev, teh v Sežanski zaenkrat ni.

V ne vem koliko letih sem bil na številnih knjižničnih večerih, od vseh ravnateljic sem se najbolj razumel s Lučko Čehovin. Klasične literature je bilo na teh večerih največ polovica, ostalo pa nekje med new age in tv prodajo. Kaj vse niso ponujali, propagirali in posredno prodajali razni spin doktorji, za katere knjižnični večeri niso njihova ciljna publika. Literatura izrazito na lokalnem nivoju, toda vsakemu je treba dati možnost. Eno dobro leto sem hodil tudi na bralni krožek, ki ga še vedno vodi odlična knjižničarka Maja Razboršek. Ne vem, če sem od tega kaj odnesel, socialna vključenost pa je bila.

Bil tudi na več prireditvah v Kosovelovem domu, tam marsikaj slišal, kar ne bi smel in obdržal zase. Sončna vizavi Kosovelove knjižnice, kljub temu da spada v javni sektor, si ne sme privoščit inventure. Pastoralni center Sežanske župnije je še vedno v gradnji in bo, ko bo odprt, zagotovo preusmeril ene in iste obiskovalce in obiskovalke večerov v obeh Sežanskih kulturnih ustanovah na svoje večere.
Ker je zdaj sezona odpiranja raznih usbovsko kosovskih prisluškovalnih centrov, bi veljalo malo pogledat po Kosovelovem domu, ali ni tudi tam kakšna skrita soba. Zagotovo pa so bili bivši udbovci in kosovci nastanjeni v Sežani na skritih lokacijah, da je bila Sežana pomemben center bivših tajnih sfrj, je jasno. Več pa na to temo ne smem povedat

  • Share/Bookmark

Raznašalcev ni

30.03.2017

Komenska in Bovška občina:

Raznašalcev za raznašanje Pn ne bo niti s lučjo pri belem dnevu!

To je dejstvo, ker se v pol leta ni zgodilo nič, se tudi v bodoče ne bo. Vzrok je: 50 % obdavčitev honorarnega dela. Izogniti se ga da s sp, tudi tam prispevki niso kaj dosti manjši. Podjetje Pn se bo pač s tem moralo sprijazniti, kot smo se bralci odmevne tišine mailov iz Pn.
Prostor za oglase namenite koristnejšim vsebinam. Za 2 stotaka na mesec vam ob nečloveških urah nihče ne bo raznašal Pn v občinah, kjer je malo naročnikov, pa še ti strmo padajo. Mnogi odpovedujejo, ker pred 9 ni Pn, v mnogih krajih celo opoldne ali popoldne.

Večinsko nismo navdušeni nad elektronskimi Pn, niti prebiranju Pn na dopustu. Zakaj bi raznašali Pn, če dobijo več socialne podpore ali podpore sončne? Tudi s pošto je v redu, ob sobotah je sicer treba osebno na pošto, med tednom pa poštar vedno prinese. Sprijaznit se je treba s realnostjo, kot tudi tem, da določene novice v vašem cenjenem časopisu so cenen populizem. Najmanj, kar bralec ali bralka od resnega časopisa ob vsem dnevnem delu pričakuje, so čustva.

Določenih zadev nikoli ne napišete, kot:

Sončna nikoli ne kliče prijavljenih.
Ker je odzivnost drugih izven družine nula, moramo vedno sami napraviti prvi korak.
Mediji ne odgovarjajo na noben mail.
Bralce in bralke pogoste porodniške, predolgi dopusti, nedelo novinarjev čez vikend ne zanimajo, posledica je oskubljen ponedeljkov časopis.

Delo za vsako ceno? Slovence in Slovenke počasi mineva plačilna mizerija za težko fizično delo, in zmeram več nas je, ki iščemo in dobimo nekonvencionalne oblike zaslužka. Kdo so pri nas zvezde brezplačnih nagradnih iger, kvizov in javno mnenjskih agencij? Ne bi o teh zvezdah kakšen članek napisali? Kdor v kvizu Vem dobi jurja in pol darilnih bonov diskontnega trgovca, se mu verjetno en mudi nazaj na šiht. Sploh če tolče minimalca, nič ne zamudi, če ga na šiht ob taki nagradi nekaj mesecev ni. Kviz vem ni edini, jih je kar nekaj, zato pogumno s prijavami.

  • Share/Bookmark

Prevzemi

24.03.2017

Prevzem diskontnega teksilnega trgovca Charles Vogele s strani Italijanskega Ovs pomeni predvsem, da je vse dobroimetje na karticah zvestobe Cv šlo v maloro. Če je bil Cv znan po klasiki, nizkih cenah in za ta denar visoki kvaliteti, gre pri Ovs za trendovski tekstil po nizkih cenah, a nižji kvaliteti. Nekaj takega kot Ca in podobni.

Zdi se mi, da bom spet začel kupovati konfekcijo v Manufakturi, kjer so cene visoke, a temu primerna kvaliteta. Če noben kos tekstila iz Cv ni zdržal več kot nekaj let, enako je pri vseh globalnih tekstilnih trgovcih, ki naročajo tekstil v Bangladešu in Vietnamu. Ti so pa vsi razen Novo Goriške Manufakture, ki je praktično edino trgovsko podjetje v Sloveniji v Slovenskem lastništvu. Celo pri Manufakturi se gre za preprodajo globalnih tekstilnih blagovnih znamk, ni pa tam vse iz Bangladeša in Vietnama. Kitajski proizvajalci tekstila so za globalne trgovce s tekstilom v Evropi postali predragi.

Na srečo se v Sloveniji veča število obratovalnic podjetnih šivilj, na nekaj kvadratnih metrih, na neuglednih lokacijah, daleč od nakupovalnih centrov. A one vam lahko sešijejo vse po meri, po cenah nekje vmes med Manafukturo in globalnimi tekstilnimi trgovci. Poskrbe predvsem za boljši tekstil, boljšo izdelavo, ki ni strojna, a hlače za desetaka, to ne bo šlo. Treba je doložiti še vsaj 3 a to je še vedno ceneje od drage Manuafukture, ki še edina s popusti vstraja pri višjih cenah in kvaliteti. Odkar imamo Slovenci in Slovenke globalne trgovce s tekstilom s poceni robo, smo slabo oblečeni. Kako izgledajo hlače, srajce in puloverji po nekaj letih nošenja, in številnih pranjih, vemo.

Kar nam podjetne in pridne šivilje na roke sešijejo, je dražje, a ne predrago, nosi se brez krčenja in raztegovanja, izgube barve in obrabe materiala desetletja. Dokaz več, kam nas je pripeljala globalizacija, zdaj ko ima najbolj zahodno slovensko mesto, Nova Gorica, Mc raj, ni da ni, da ne bi kdaj pa kdaj zavili tja. Saj če s hitro hrano ne pretiravamo, ni tako slabo, sok je naravni, pa tudi solat je kar nekaj na voljo. Hamburgerji so še vedno zmrznjeni na vročo plato, kjer se cele dneve cvre olje. A ker se plate redno čistijo, ne pride do prežiganja olja, a ker se pogosto dogaja v navadnih gostilnah.

Mc kapitalizem smo hoteli, dobili smo ga, da pa hamburgerji v deželi pice takoj čez mejo ne gredo za med, je bilo jasno pred leti, ko so brez rompa in pompa zaprli najbolj vzhodni, gledano iz Italijanske perspektive, Mc raj.

Raj imamo, Evo in Adama, tudi, a kaj ko sta v tem raju tudi Cerar in Janša, po mnenju mnogih bolj primerna za karkoli, samo za politiko ne.
Svoje čase so Mariborski upokojenci za mizerne honorarje pisali politično satiro za Toti list, zdaj pa za mizerno plačilo strežejo v mc raju.

Tomaž Švagelj
Bloger in publicist

  • Share/Bookmark