Svet premore samo en hotel, kjer skoz ta prav okn gledate naravn okn. To je seveda Hotel lek v Kranjski gori. Recesiji prijazen dopust. Žal pa ta pogled nekoliko kvari naravni podor v južni steni Prisanka.

Kakorkoli že dragi moji – zgodil se je moj 2 letošnji dopust, ko sem poskušal ne glede na moje Lordsko dostojanstvo kar najbolje preživeti zaslužen dopust. Odmislil sem vse probleme sedanje, celo nobena me ni nadlegovala, ne vem ali naj si to štejem v čast ali ne? Takole slabo polovico dneva sem prespal, ostalo polovico pa začenjal z dobrim fruštkom, mp 4 predvajalnikom in svežimi novicami. Notranje in zunanje politično težak teden, če pa temu dodamo še vse katastrofe je bil beg od problemom in tega norega sveta več kot upravičen.

Med standardnimi letoviščarji vikendaš, na turistična vprašanja pa niti slučajno nisem odgovarjal. A kljub temu ohranil dolg jezik, ki je prišel prav pri eni kramarki, eni trgovki in eni srečno poročeni ženski srednjih let tam nekje v vukojebini. Razen 2 cuckov in še enega ki mi je težil ob odhodu res najboljši dopust zadnjih let. Ves čas so bile finance strogo pod nadzorom, taksistka pa je bila ista. Menda je še samska. Pa se mi ni prav nič dalo. V Totem ta teden ni bilo nič, pa se nisem prav nič sekiral zaradi tega. Bo pa v naslednjih torkih.

Preštel sem digitalne slike, 370. 1 konkretni dan dopusta sem doživel razsvetljenje – kar se jasno vidi na sliki. Pomahal mimo vozečemu Avrigo avtobusu, kar šteje. Moje finance na trr računu so se vseh 7 odštevale, začelo pa se spodbudno: Z na datum točno nakazanim Večerovem honorarjem. Če temu dodamo še 75 % škontirano povratno karto za vlak dobimo budžet dopusta: Dobrih 100 €vrov. Nazaj se seveda vrnem z pozitivnim stanjem na trr računu. Kik diskont je v bližini, prav tako trgovina. Trenerka: 4.19 €vra majica 2 Evra. 8 parov nogavic manj kot 6 Evrov. In še recesiji prijazen hotel. Plačam 9 Evrov za celodnevno kopanje v bazenu, pa še zastonj internet in jabko. Tudi Gorenjske češnje konec junija niso slabe. Predvsem pa mir, za vzorec turistov ki so me samo 2 hoteli nekaj vprašat. Žal ni bilo nič. Ker moj čas je denar. To bi bilo dragi moji moje poročilo z dopusta, vrnitev v realnost je zelo realna. Toda delo nas osvobaja – tistega ki je to prvi izjavil bi mogli že v začetku 30 let prejšnja leta dobro zapahniti v čuzo!

Namig tedna:

Menda se jutri naš dragi vrli bivši premier in svetilničar Evrope res poroči z Zalo Urško!

Sicer res ne vem, če bo zaradi tega kaj bolj koristen za Slovenijo, sicer pa je dobro za Slovenijo da vsaj še 3 leta ne bo na oblasti.

To šteje!

Nekako tako kot blues brez bluz – medtem ko se še naprej bluzi.
Ko takole slišiš (  prebral še nisem ) da Italijančki oziroma Makaronarji letos ne  bodo šli na Feragosto me kar malce zvije.

Če grem lahko jaz za en teden na dopust z minimalnimi dohodki – gredo lahko tudi oni. In medtem ko mi v glavi premleva, ali je na Slovenskem trgu že digitalec pod psihološko ceno 50 €vrov bi kar pihnil v pojočo travico. Recesija blues. Resnici na ljubo se mi Slovenčki kar naprej vrtimo v eni in isti orbiti. Varčuje kakor kdo, vsepovsod ljubezen, nepotrebna čustva in evforija. In če se takole umakneš iz lokalnega kulturnega plutja z Zlatim čolnom me puste pri miru kot………………………….

Kakor kdo, tipkovnica za 1 €vro bo očitno letošnji hit poletja, medtem ko pazimo, da nam kakšen usb ključ ne vržejo v glavo. Tako so poceni, da so v celoti nadomestili nadležno kopiranje na dvd. Z zunanjim diskom, objavami na blogu in dvd na rezervnih lokacijah je za back upe dobro poskrbljeno. Poleg tega še na dopust z mp 4  in poezija je popolna. Medtem ko se moja utrujenost nekam razleza se bo v nekaj minutah pričela tradicionalna proslava ob dnevu samostojnosti. Pri meni se je začel raisefiber. Večna bitka med simpatijo in ampatijo. 5 mesecev razen en dan na teden zdržati v istem kraju je malce psihično naporno. A ker mi nihče nič ne da je pač treba skrbeti predvsem za prvo službo.

Za iskanje počitniških idej vam priporočam dvd Pot miru v Posočju, ki ga je izdala fundacija Poti miru v Posočju iz Kobarida.
Kako preživeti dopust veste najbolje sami  - naj bo kombinacija plavanja, pohodništva in hribolazenja. Lahko tudi ostala rekreacija, vendar stane mnogo več. In če vam bo uspelo zbežati od ustaljenih turističnih magistral utegnejo biti to vaše najboljše počitnice. Vendar ne pozabite na obvezno opremo:
- Nepremočljiva bunda ( lahka )
- spodnje perilo
- digitalec kamera in mp 4 z radiem
- gojzerji
-  krema za sončenje kopalke in dovolj tekočine

Lordwales prihaja come back 3 julija. Ostanite v cvetju in sadite preveč rožic. V tem času lahko komentirate. Mogoče se lahko srečamo tudi realno.

Namig tedna:

V času tedenskega dopusta imam nekako

0,001 % možnost da se zaljubim.
Upanje je vedno

Je napisal Aldous Leonard Huxley in izdal leta 1932.  Roman kot ga je Huxley opisal je roman o prihodnosti, t.i. negativna utopija. Svari pred prihodnostjo, in težavam ki jih povzroča tekoči trak ki ga je prvi uvedel proizvajalec Ameriških avtomobilov Ford. Nekakšno nadomestilo kot avto nadomestek. Lahko boga in poezijo zamenja Ford oziroma avto?

Pa se počasi vrnimo iz znanstvene fantastike v Zamejstvo:

Ko so Prvi Slovenci ( uradno Italijanski državljani ) že okoli leta 1950 v glavnem za gotovino, nekaj pa tudi za več kot ugodne bančne kredite kupovali svoj prvi avto: Slavni činkve čento – katerega licenco kupi v 60 letih Kragujevška Crvena zastava. Preimenuje ga v Fičota in milijonom takratnih Yogoslovanom prodaja stara jajca za 2 do 3 višjo ceno kot stanejo takrat na zahodu tehnično izpopolnjeni avti nižjega srednjega razreda.

V 50 se začne za Zamejstvo tako značilna fraza: Ni denarja! Zelo verjetno uvožena iz takratne Jugoslavije. Denarja samo uradno ni, Safti in Finančna institucija 1909 denarnih težav nikoli nista imeli. Denar je pritekal iz Rima Beograda in Ljubljane. Denarja v bistvu ni bilo nikoli za rajo. Po eni strani Zamejska Slovenska raja služi v času Jugoslavije 5 do 10 več. Sedaj samo še malenkost več. Od Italijanov prevzame tisti vzvišen odnos da se za skupnost ne plačuje. Če pa se že se malenkostno. Vsa ta leta ena in ista mantra: Denarja za Slovenske inštitucije ni! Vzamimo na primer  Slovensko knjižnico v Trstu. Na njihovi spletni strani ni nobenega cenika. Izposoja knjig je brezplačna? Kot da bi bili na Kubi! Tukaj je nekaj skregano z zdravim razumom. Alora  - če hočete knjige za domov plačajte članarino. Ker če bi jo Slovenska knjižnica uvedla bi imela lahko še kakšnega knjižničarja zaposlenega.

Večna kriza Primorskega dnevnika. Ste že kdaj slišali da bi se zaposleni pri Primorskem dnevniku varčevalno odpovedali delu plače ali celo mecec dni delali zastonj? Se pravi na eni strani še vedno višji standard zamejskih Slovencev ( sicer malenkostno )  na drugi pa naj bo vse zastonj. Če naročite Primorski dnevnik super škonto z poklonjeno Slovensko revijo? Po domače povedano: Vsaka etična skupnost na svetu ki da kaj nase najprej sama sebe financira. Razen v zemejstvu kjer se čaka na Rim in Ljubljano. Ko pa kasirajo še od Evropskih projektov pridejo se še malo pokazat v Sežansko knjižnico. Ni ne dvd ne knjige. Ker so jo zamejski Slovenci na predstavitvah v zamejstvu razgrabili.

Da ne omenjam klanjanjanja Ztt največjemu Italijanskemu pesniku Dedenaru!

Namig tedna:

O zamejskih igricah bi kaj več vedel povedati Niko Kavčič 
mentor Demosa, Janše in Bavčarja. Oseba ki je zaslužna da sta takratna mladeniča prej omenjena lahko izdala spomine Staneta Kavčiča. Resnici na ljubo pa so plače vseh zamejskih funkcionarjev, uslužbencev, učiteljev, birokratov in novinarjev več kot solidne. Gledano iz Slovenije. Tudi Slovenski davkoplačevalci prispevamo za zamejstvo. Če bi bili vsi zamejski Slovenci zavedni tudi finančno zamejska skupnost v Italiji ne bi rabila pomoči iz Rima in Ljubljane

Dober tek, če ste ravno pri večerji, situacija je resna, problemi pa se rešujejo. Obljubljali so nam politiki namreč veliko, zgodilo pa se je bore malo. Medtem ko večina ljudstva uživa dan za dnem makarone kot glavno jed in predjed, pa tudi kot posladek ima naša elita Dolče vito.

Da me ne bo kdo kritiziral, da se ne da do elite, velja ne glede na dohodke upoštevati znano parolo: Naj denar dela za vas. Mogoče se vam večini zde  obresti na letni ravni v centih cenene – a če vam do milijona Evrov manjka samo še en cent zaradi tega centa niste milionar. Skratka bančne obresti na vpogled so za se zjokat. A z vezavami in depoziti se da lepo oplemenititi svoje skromne finance. Odpovedati pa se je treba marsičemu. To je sicer moja mantra pa kaj potem? Skromnost je vrlina, ki se na trr računih zelo pozna. Malce nam pri varčevanju pomagajo kot kamen strmoglavljene cene zabavne elektronike.

Hrana žal ne ceni. Veliko pomaga domač vrt in sadovnjak. Za proti točno zaščitno vam nihče ne garantira. Predvsem pa je potrebno imeti prvo in tudi drugo službo. Tudi drugo pravim zato ker samo z dohodki prve gre precej na tesno. Sedaj je čas dopustov, iz lastnih izkušenj pa vam lahko zaupam da v času ki ga boste preživeli v turistični agenciji boste lahko že na želeni destinaciji. Kakšen dopust pa letos v modi sem se že razpisal.

Sex je načeloma ne glede na recesijo še vedno zastonj. Posledice pa lahko pridejo ne prej kot čez 9 mesecev ali kasneje. Letos prihaja v srednje šole ena prvih generacij baby recesije če lahko dobimo nasprotje bolj znani frazi baby boom. Otroci stanejo. N sceni je znova Borat pardon Bruno pardon Ali g pardon Saša Baron Cohen. Najbolj je postal znan po pristanku na Eminenovi glavi na mtv podelitvi glasbenih nagrad. Angleški komik ki se kar naprej spogleduje z bizarnostjo in moralo! Pa vemo kako je z moralo? Šov gre naprej, Slovenska politika tudi. Žal še vedno ni izumila čudežne formule kako rešiti Slovenijo polarizacije oziroma delitve na naše in vaše. Po domače: Kulturni boj! Seveda gre sedaj večini Slovencev po glavi vse kaj drugega kot politika. Bolj dopust. Pa naj stane kar hoče. Letos nikjer ne bo pretirane gužve. A kaj hočemo. Živeti bo treba na ta mali nogi. Drugega nam ne preostane!

Namig tedna:

Dopust zna biti blagodejen za zdravje, sploh če greste na dopust samski in se z dopusta vrnete zaljubljeni da slišite travo rast!

Kljub vsemu ne pozabite na kontracepcijo.
Ljubite  se varno

Kadar mi vse dol pade – takrat pomaga Balaševič – splača se vzeti njegov 4 urni dvd z sabo na dopust. Med praznimi obrati, vrtenjem v krogu in realnostjo so velike razlike.

Saj veste tisto znano  - Vse za 5 minut slave, a kaj ko je Holiwud tako daleč od naših sanj. Zasanjano rečeno. In ko vse dol pade  -ni druge kot na dopust. Saj karto že imam. Od virtualnosti k realnosti. In prav nič me ne briga koliko sem težak ralno in po karakterju. Važno da ima moj dopust težo. Če bo še v časopisu i te potegne vase in ima težo med dopustom kakšna lady Justine toliko bolje.

Želje so žal eno, realnost drugo. Sem bil v petek v mestu, hudiča bazen odprt naslednji dan. Na višku kopalne sezone! In grem mimo reklame da kredit za dopust v zadnjem hipu. Kdo pa še pada na take limanice? 8 % in več plačati za sanjski dopust. Tudi če vključuje sanjsko žensko, raj in ne vem kaj ne bo nič. Letos je v modi dopust a la družinski vikend in žlahta. Kaj potem, če malce nerga, važno je da je zastonj. Največ pa so za domače dopustovanje naredile Slovenske železnice ki poklonijo vsakemu ki pošlje do 30 junija kupon iz biltena eno karto za 2 osebi z 75 % popustom. Če bi se podobne akcije domislili Slovenski hotelirji bi hoteli pokali po šivih!

V redu, denar imam, zakaj potem ne tečem za en teden v toplice? Predvsem zato, ker milim na fakulteto, študija okoli Abrahama pa  sedanja in naslednje vlade ne bodo plačale. V redu, verjamem v sanje, pa sem zaradi tega zasanjan? Verjamem v sanje, v počasne korake, v samega sebe.

Čez pol ure bodo v Sežanskem Kosovelovem domu spet brali šolde. Tokrat za bolnico. Jih bodo naslednjič za mislim da 4 Kosovelov spomenik? Tak je to dragi moji, ko zmanjka idej pa se bere šolde. Za bolnico na koncu mesta, medtem ko so delavci konec meseca suhi kot poper. In če je zraven še Mario potem se bo teklo tja. Mnogi bodo šili zaradi tistih 10 ali 15 Evrov pomoči v minus. Saj veste: Aktiva. Mantra boja proti recesiji je: Pasiva! In koliko nas Slovencev in Slovenk ima na trr veselju več kot jurja Evrov pasive? Pri delavcih, ki so 5 mesecev brez plače ne opažam nobene dobrodelnosti. Je res naša dobrodelnost šla v Honduras?

Namig tedna:

Sve je otišlo v Honduras – pamet pa je bolša kot žamet, v katerega se odenejo razno razne dobro delne prireditve. Bodite dobrotnik – in nakažite direktno na trr veselje. Predstavljate si nasmeh osebe, ki vas v življenju ni videla ne slišala ( vsa komunikacija gre po mail )

Prepričan pa sem, da ima naša država na račun odpovedi Patrotizmu dovolj denarja za opremo bolnic. Zakaj bi moral revež plačevati kar nam pripada kot davkoplačevalcem  -univerzalno zdravstvo, popolnoma brezplačno šolstvo za vse, in socialno varnost za vse.

Dragi moji  - To je moja mantra. Če pa ji ne verjamete, pa malo poglejte Križnarjevo biografijo. Inštitucije razen zase za druge ne bodo naredile veliko. Pa naj se imenujejo Kosovelov dom ali Unicef

Povabljen k snemanju filma več kot obetavne najmlajše Evropske režiserke Natalije Rodošek, konec tega meseca. Zelo rad, zelo počaščen, ampak tako si želim preživeti teden dni mirnega dopusta.

Da bi bila mera stresa polna, me zajebava še anti virus. Zaradi ene napake ga ne bom reinštaliral, še zlasti ker z Pandine strani ne morem potegniti programa. Ampak bojim se da program ki ima na koncu številko 9 bi napravil štalo na mojem počasnem računalniku. Bomo pač sem in tja ročno pregledali, delali back upe in ročno čistili spyware.

Tko je to, dragi moji, z vsem čem se morem zajebavati,

Važno pa je da v kratkem grem na dopust.

Ko mi takole levo in desno popušča, si ne morem kaj,

Da ne bi vse skupaj poslal k vragu.

Kljub nekaterim namigom, da se nam obeta črna prihodnost, psihičnemu sesutju Bobovnika na koncu odmevov in 20 stopinjski ohladitvi lahko Lordwales ponosno izjavi, da se ne da, kljub izgubljeni uri zaradi anti virus programa. Včeraj raziskujem temno prihodnost na od vseh pozabljeni ulici G. Cardin, bolj poznani kot diretisimi za trg Evropa oziroma po Italijansko trg Transalpina. Nekam črna je italijanska prihodnost, se vam ne zdi, oziroma zazdi. Sedaj nam bodo še fašisti čuvali mejo? Jih nismo uspešno pregnali ob koncu vojne. Očitno se zgodovina samo vrača, najmanj krivi Italijanski državljani pa preživljajo poletje a la doma.

In če se lahko vrnem k mojemu dragemu Primorskemu dnevniku, od katerega je tak molk da kar odmeva je sajenje rožic njihovega klopa res nadležen klop. Takega nakladanja že dolgo nisem bral  -kaj vse narede knjižničarke. V redu da je na ulici Svetega Frančiška Slovenska knjižnica, a okoli tega delati neko zgodbo? Da ne bi šle v Narodni dom in bla bla bla. Medtem pa zamejski Slovenci v invazijo na Novo Goriški Hotel Hilton. ( Novo Goriška knjižnica )

Skratka Primorski dnevnik je časopis, ki nima niti osnovnih novinarskih standardov. Oprostite dragi uredniki Primorskega  -tako je to. Bi skoraj zaspal ob listanju.

Kakorkoli že – Natalija Rodošek se ne da – jaz pa si tako želim dopustu. Upam da ta črni bodo v Ratečah kulturni. Do zdaj me še noben Italijanski organ ni ustavljal. Mislim da imam kot evropski državljan pravici do neoviranega gibanja po Evropi brez vprašanj.

Če me pa že kdo pregleduje, naj me carina. In nikakor ne ta črni.
Ker je Musolinijeva slika iz bara 7 palčkov šla dol ne vidim nobene potrebe da dežurajo na Slovenki zemlji v Ratečah.

Namig tedna:

Ko že omenjam Rateče, Italijanke sosede bi bolj kot čuvanje meje morala skrbeti kovinska industrija Waisenfels v Beli peči. Kjer so v srednjem veku Celjski Grofje imeli svoj grad

Slišimo, beremo, in razglabljamo: Je Rowlingova res ukradla idejo pisatelju ki jo je napisal 10 let pred izidom njenega prvega dela? Dobro vprašanje, vredno odgovora. Vendar se bojim da bo odgovor predvsem molk kojoti v Arizoni pa bodo zavijali naprej!

Zavito vprašanje, skriti odgovori, veliki dobički. Takole med brati švoh 600 milijonov € na trr računih Rowlingove. Ni slabo za mamo in gospodinjo, ki je dokler ni izšel prvi del znanstvene fantastike o mladem čarovniku in njegovih vragolijah revna kot cerkvena miš. Ko je v manuskriptu pisala prvi del je komaj zbrala za en švoh kofe v bližnjem kafiču. Zavrnilo jo je okoli 20 založb, katere uredniki imajo sedaj precej plešaste lase.

Zavrnili so posel stoletja, predstavljate da bi imel Istrabenz oziroma Bavčar na mizi 600 milijonov €vrov gotovine oziroma finančnega toka. Ne samo da delnica Iastrabenza šla čez 100 €vrov bankirji bi se Istrabenzu klanjali. Večina dolgov bi bila poplačanih. Ker pa nič ne kaže da bi Rowlingova vložila v Istabenz en sam Funt ali mogoče kaj več bankam preostaja samo še en adut: Samo še ena banka ki uradno vloži stečaj in Istrabenz potone kot Titanik. Ramingo, kot so ga spoznali komitenti Tržaške banke nekega zimskega dneva okoli polnoči ko noben bankomat ni dal nič. In ramingo, kot so ga že večkrat spoznali honorarni sodelavci Primorskega dnevnika.

Da gre v teh težkih, recesijskih in kriznih časih vsaj najbolje prodajani pisateljici vseh časov več kot odlično je več kot dobra novica. Zlasti za Angleško davkarijo. Vsako leto ji poberejo polovico nakazanega, pa ima še vedno sanjsko vsoto denarja. Skoraj edina pisateljska milijarderka.

Medtem ko tonejo cene elektronike kot v strmem padcu in se poceni lcd monitorje zaradi premajhnega dobička ne oblašuje več lahko imamo za ceno izvoda Harrija Potterja koncertno dvorano kar v žepu se res vprašamo: Kaj je tako zanimivega v znanstveni fantastiki? Oziroma zakaj se talente zlasti v Sloveniji kar naprej zavrača, ko gre firma v ramingo pa skliče posvet, tako značilen za zamejsko politiko. V vseh letih po vojni, nabralo se jih je kar nekaj, vsej pisateljsko Slovensko pišoči populaciji v zamejstvu ni uspelo skupaj spraviti niti enega društva, za katerega registracijo je potrebna manj kot ura. Nekaj takega kot Oli Rehnova arbitraža. Temeljno delo diplomacije manjka pa streha!

Namig tedna:

Konec meseca nikar ne hodite v Trst. Hodite raje na dopust.

Harrija Potterja pa si lahko sposodite v knjižnici.

In ko v zamejstvu skličejo nov posvet,

Hodite raje na dopust

Dajte no, razen domačih nihče ne misli name, preveč je sedaj Slovenija obremenjena z letnimi dopusti. Vročina je skoraj taka kot peklu – samo še peklenščki nam manjkajo. Moj teden dopusta se počasi bliža, veča pa apatija.

Medtem ko se notranje politični sceni vrte zimzeleni šlagerji, ste vsi, ki ste blizu ali v vodi korak bliže raju. Uradno v recesiji, neuradno v raju? Tista večna o prihrankih je bila na straneh tega bloga že tolikokrat povedana, da skoraj ni več kaj povedati. Medtem ko piha nadležni kraški dež, so se potovalne navade Slovencev precej spremenile. Več po Sloveniji – manj po tujini.

Te dni srednji razred plačuje premalo odmerjeno dohodnino. 27 % davčna lestvica. In potem še na pošti čakajo, da lahko poštarjem poklonijo še Evro za položnico! Kaj pa internetno bančništvo in bankomati? Nikoli slišali? Ceno krize pač mora nekdo plačati, to je srednji razred! Upam da bo našo aktualno vlado srečala pamet  in več obdavčila najbogatejše, nas reveže pa v celoti oprostila dohodnine. Vendar že 400 € vrnjenih Evrov ne zgleda slabo. Tako da boste vedeli koga voliti na naslednjih volitvah. Zakaj od Janše ne pričakujte da bo obdržal neobdavčenih 5 Evrskih jurjev. Ker zdi se mi, da je levica nekaj naredila za nas najrevnejše. Sicer pa se da tudi z minimalnimi dohodki, če denar dela namesto vas. Saj ste že slišali za obresti.

In skromno bo treba živeti – čim dlje od bifejev, gostiln in podobnega. Vsak Evro vsaj trikrat obniti. Ker ko bo kriza najhujša nobena čustva in evforija ne bo pomagala. Pomagale bodo samo plače in prihranki. In honorarji. Kar se pa mojih žensk tiče – hodi lepo počasi. Se nič ne  mudi. Omejiti bo treba plačljive kulturne prireditve, multikine in zabave. Če hočemo skozi krizo kot zmagovalci in z nasmehom, bomo cenili svak Evro. Imate Evrskega jurja na računu? Imate ekološki avto ali staro kripo ki kuri vsaj 15 litrov na 100 km. Raje govorite o recesiji, ali kaj za boj proti njej naredite? Koliko Slovencev letos ne bo šlo na dopust? Ste res na Evropskih volitvah volili najboljše? Ali so vas spet premamile populistične obljube o koščku raja in košu nebes?

Ste tudi kaj naredili zase in za svoj ego? Saj ne plačujete raznih ne vem kakšnih delavnic? Ste mogoče založili Sparov bonus? Vam je nerodno na Sparovi blagajni vnovčiti bunus v vrednosti nekaj centov?

Namig tedna:

Če so vaše pozitivne trr obresti na vpogled vsaj cent in več mesečno boste iz krize izšli kot zmagovalci

Dogaja se tudi najboljšim, naj kreativnejšim in najbolj zagnanim piscem, pisateljem in političnim satirikom. Če je Ameriški satirik Art Buchwald v svojih najboljših letih sodeloval kar z 400 časopisi, je to zdaj zame bolj slaba uteha.

V mail boksu me čaka priponka Primorskega pesnika Berta Pribaca. A nekako ni volje za brati. Vročina nas stiska, tisk pa pritiska. Za Primorski dnevnik pa itak velja, da se vsake toliko časa barako zapre. Sedaj je že nekaj let zadruga, iz najhujšega so mimo – ne razumem pa zakaj uredništva ne presele v Slovenijo, kjer so stroški novinarskega dela nižji. Pa smo tam kjer ni komarjev. Odkar Brezigarja ni več na Primorskem se le nekaj premika, premakne pa bolj malo.

Značilnost zamejstva, oziroma tam živečih Slovencev je popolna zlitost z Italijanskim okoljem. Težko boste našli zamejca, ki ne bi v vsak izgovorjen stavek ne vtaknil vsaj ene Italijanske tujke. Drugače pa biti Slovenski zamejec ni ekonomsko tako slabo. Vsaj jurja Evrov na mecec. Novinarske plače v Italiji se začnejo pri 2 Evrskih jurjih, odgovorni in glavni pa vsak mesec pokasirata vsaj 3 jurje in več. Neto seveda. Ni slabo. Ob vsem rompu in pompu novinarskega sindikata, ki je v Italiji eden najmočnejših je poklic novinarja v Italiji sanjska služba. Vedno so krivi drugi, plača pa je vsak mesec. In to ne slaba! Ko pa Primorskemu zaškripa pa se nabere šolde in gre naprej.

Za razliko od  Primorskega so vsi aktualni Slovenski dnevniki več ali manj pozitivni. Ker so se prilagodili času, navadam in željam bralcev. Delo poleg vsega ostalega ob petkih ponuja del vsebin New Work Timesa, cel kup prilog, Mag ob ponedeljkih. Vsak teden nov filmski dvd in tako naprej! A po drugi strani je dobro, da Primorski izhaja, saj z mikro lokalnimi novicami prinaša v Slovenske vasi življenje. A kaj bo, ko ne bo več starejše generacije, ki je na Primorski naročena pol stoletja in več? Primorski je predvsem gospodarsko in politično analitično šibek, problem pa je, da dobri Slovenski novinarji gredo na Il Piccolo, Mesagero Veneto ali še boljše Italijanske časopise. Sanjske plače do 10000 Evrov mesečno. Tako Evropo bi lahko imeli tudi v Sloveniji. Novinarske plače v Sloveniji so zgodba zase. Novinarska plača okoli jurja Evrov. Uredniška pa redko doseže 2 jurja in več. Če temu dodamo tradicionalno zamejsko apatičnost do vsega, kar ni potrošništvo in muha enodnevnica se ni čuditi da so mikro lokalne novice zamejstva zvezda Primorskega dnevnika. Sedaj prihaja čas kislih kumaric, dolgih uredniških in novinarskih dopustov. Ko bodo več ali manj polnili strani lokalnih novic Primorskemu lokalni dopisniki. Preden oni to napišejo, pošljejo in objavijo je novica že tako zarjavela da jo preglase na minuto osveževani novičarski portali.

Namig tedna:

Bojim da Slovenske zamejce bolj skrbi začetek turneje Angleškega pevskega talenta Susan Boyle kot mikro lokalne novice. Te pa so v zamejstvu ene in iste. In bojim se, da so zamejski Slovenci bolj informirani z novicami iz Zda kot od domačega okolja. No ja, vsaj vinjetno bitko je minister Vlašič dobil. Da ne omenjam trgovske dvojezičnosti v Slovenski Novi Gorici? To pa je verjetno že zgodba, ki presega okvire Primorskega dnevnika!

Dragi moji, suša je lahko hudo neprijetna zadeva, in pravzaprav
se lahko le moji lenobi glede in okoli žensk lahko zahvalim, da skoraj vsak večer mirno tipkam. Je pa te dni nekaj zadev, ki me te dni še dodatno vznemirjajo. Najprej tipkovnica ki je trda kot aksa. Potem še 2 tedenska oddaljenost do dopusta. In še točka g.

Gremo pa lepo po vrsti, kot hiše v Trsti. Spoštovano in vele cenjeno uredništvo Primorskega dnevnika, bojim se da so bila dopisniško najboljša leta Primorskega dnevnika 50 in 60 leta. Štofa je bilo ogromno, skoraj vsak dan demonstracije, legendarni filmar, fotoreporter in dopisnik Večernjih novosti Beograd Edi Šelhaus in legendarni foto reporter Primorskega Dnevnika Magajna. Hišna humorista Primorskega France Magajna in Frane Brenk po vojni direktor filmskega inštituta. To so bila leta ko je Primorski nekaj veljal, pa tudi honorarji so bili solidni in točni.

Bralcev Primorskega seje kar trlo  - finančne mošnje Rima Ljubljane in Beograda so se široko odpirale, skoraj dolče vita. 50 so bila za Trst zlata leta. Maršalov plan, Trumanova jajca, kšeft za 15000 zavezniških vojakov in prebivalstvo, prvi činkve čento in hladilniki, naglo vzpenjajoč standard. A ne smemo pozabiti sramotnega odhoda 4 armade in 9 korpusa 12 junija 1945 - na današnji dan pred 64 leti. Po 40 dneh našega Trsta! Pride 1954  - konec fantomske države Svobodno Tržaško ozemlje, ko so lahko prebivalci obale skoraj neovirano prehajali mejo, z tem letom formalno zaključeno Ezulsko prehajanje meje. Še prej Pariška mirovna pogodba, 15 februar 1947, uveljavitev 15 september 1947. Londonski memorandum zakoliči provizorično mejo med Italijo in Jugoslavijo 5 oktobra 1954. Leto kasneje prve propustnice. Ljudski šport postane kšeftanje cele Primorske v obmejne Italijanske kraje, največ pa v Trst in Ezulska naselja. Povprečen kšeftar več zasluži kot najbolj plačani delavci v Titovi Sloveniji. Levica v Furlaniji ima široko podporo, a kaj ko Trst postane z dnem uveljavitve Londonskega memoranduma uradno Italijanski, trdnjava Italijanskega irendintizma in nacionalizma.

Trpljenje na plaži Omaha opracija Over Lord 200000 zavezniških vojakov, čez 50000 žrtev na zavezniški strani izginja iz kolektivnega spomina. Hit 50 let vespe, najlonke in kemični svinčniki. Tutto Amerikano. Lokalni Rai na ulici fabio Severo predvaja več Ameriške kot Italijanske in Slovenske glazbe. Baby boom. Vsepovsod ljubezen. Pravzaprav bolj na demokratični strani zahodne zavese. Iz komunističnega raja cela 50 in 60 bežijo mladi fantje in dekleta v zbirna taborišča v Furlaniji. Družeti jih imajo na nišanu. Poklic carinika postane sanjska služba. Njihovo mižanje na eno oko v zameno za manjša darilca postane njihov opis del in nalog.

Bolj kot ideologija ljudi na sončni in senčni strani železne zavese zanima prvi avto. Filmska komedija legendarnega režiserja Františka Čapa postane skoraj parodija na Vse Jugoslovanski Znači se! Hokštaplarija Gor ali ne, bolj kot se za Ameriškim avtom kadi bolje je. In ni važno koliko stane oziroma se lahko privošči. Važni so zavistni sosednje.

In tako smo prišli do današnjega dneva G  - hvala bogu da nam vsaj 3 leta ne bo treba trpeti JJ na čelu vlade. Enotnost koalicijskega trojčka se lahko zahvali predvsem absolutistični želji JJ po oblasti. Točka G ostaja domena zasebnih dogovorov med različnima spoloma. Preizkušanje čez 1000 sex položajev lahko učinkovito lajša dnevne težave. In predvsem Trst še vedno ni naš. Z lučjo pri belem dnevu po Trsti lahko iščemo Internetno kavarno, brezžični internet ali blogersko srečanje. Italijanske knjižnice so nočna mora. Slovenska knjižnica v cobiss sistemu sameva. Edina Slovenska knjigarna v ulici Svetega Frančiška postane trdnjava levice. Mladina v srednjih šolah oblikuje socialne centre. Boljšega podmladka razne komunistične stranke si ne bi mogle želeti. Šolska ministrica Gelminijeva postane persona non grata. Bližajočega referenduma se bo več ali manj levo usmerjena Slovenska skupnost plebiscitno udeležila, in glasovala proti nagradi mandatov za listo z največ glasovi. Nekaj podobnega si je zmislil Duče Socialisti pa podprli. A pravijo da gre Osel enkrat na led.

Tako je učna ura zgodovine kar se da nepristransko napisana.
Očitate ji lahko tudi pristranskost. A zgodovina nas uči, da nam Slovencem prav nič niso pomagali ne Dučeji, ne Hitlerji, še manj pa razni Berluskonijevi. Pomagati smo si morali sami, in ko Primorska vstane se vse lokalne in globalne vlade tresejo.

Namig tedna:

Trst je neuradno Italijanska enklava. Rim stane Milijarde Evrov.