Mediji radi pretiravajo

22.01.2017

Zgodila se nam je še ena osebnost Primorske, in zmagovalca sta prepričljivo pobudnika postavitva spomenika žrtvam Doberdoba dr. Vasja Klavora in Igor Komel. Prireditev so organizirali vsi trije Primorski mediji, Primorske novice so vsak mesec predstavile po eno osebnost meseca, včasih tudi v paru. Prireditev je bila v Kosovelovem domu v soboto, 21 januarja zvečer. Naslednji dan smo si posnetek prireditve lahko ogledali na tv Koper.

Dvorana ni bila polna, kot so dan prej zatrjevali, polna do zadnjega kotička. Niti glasbeni gostje, niti voditelja, niso dosegli slave podelitve
Oskarjev. Da marsikoga iz zamejstva zaradi projekcije filmov na tržaškem filmskem festivalu ni bilo, je jasno. Da novinarji in novinarke niso ravno pogosti na tovrstnih prireditvah, je razumljivo. Da je bila osebnost meseca marca lani Poljanka Dolhar, ki izvira iz znane in ugledne družine Dolhar, ni presenečenje. Prvo zaslužna za delovanje slovenskega kluba, ki organizira številne prireditve v narodnem domu in povezuje vse Slovence svoje poslanstvo za Slovence opravlja amatersko. Je novinarka Primorskega dnevnika.

S svojo začetno izjavo, ob predstavitvi svojega delovanja, za katero je bila nominirana, Mediji radi pretiravajo nas je nasmejala. Na srečo resni mediji do pike natančno podajajo in nastavljajo ogledalo svetu, kakršen je že. Vsak, od nas, ki se odloči za trnovo pot poklicnega novinarstva, ima bolj kot s štofom težave s uredniki in urednicami.
Biti obveščen, informiran, pa tudi seznanjanje s bolj poglobljenimi novinarskimi vsebinami, kot so komentar, polemika, glosa je poslanstvo vsakega resnega medija. Med te spada tudi Primorski dnevnik. Ko pa je govora o priznanjih rednih Pd je bolje uporabiti naš ali naša. Kako pa slovenščina zamejcev, nominiranih za osebnost leta? Ker nočem zgubit prijatelje in objave na Pd, ne rečem nič.

Prireditve osebnost leta rade povezujejo, čeprav je bilo brez lastnega prevoza iz Sežane v Trst lažje in hitreje priti za časa Avstro Ogrske s konjsko uprego. Žal je to realnost, pa če priznamo ali ne. Sta pa mesti Sežana in Trst kljub 15 km oddaljenosti zaradi slabih javnih povezav še vedno nepovezani. In ni važno, ali si levi, desni ali sredinski, enako težko je za preživetje na obeh stranem meje. Ni problem najhitrejši internet ali najboljši pametni telefon, problem so službe.

Kanalska dolina, od kjer izvira družina Dolhar, je zame in še za marsikoga raj na zemlji. Zaradi bližine Kranjske gore, mojega drugega doma, sem tam pogost gost in pohodnik.

Tomaž Švagelj
Publicist

  • Share/Bookmark

zaposlovanje agencijskih delavcev

11.01.2017

Novica, da Revoz zaposluje preko agencije za nočno izmeno najprej 300 novih delavcev, potem pa še 200 novih, je nova. Nekoliko starejša je, da čistilni servis, ki posreduje čistilke pošti, svojim čistilkam 2 leti ni plačeval prispevkov. Izigravanje nepoštenih delodajalcev delovno pravne zakonodaje postaja slovenska stalnica.

Kje je furs, kje so inšpekcije, kje je etika, ki jo je pobral neoliberalizem in pogoltnost lastnikov kapitala po dobičku? Lepo se sliši, Revoz ponuja 500 novih delovnih mest, pa še te za minimalca, s izdatno sončno podporo, vse preko agencije. Zakaj ne neposredno?
Delo ponoči, na proizvodni liniji je težko, pa še trikrat slabše plačano kot v podobni industriji čez mejo. Sončna govori o 15000 novih delovnih mestih letos, nič pa o številu odpuščenih. V nekaterih Primorskih občinah, ki imajo manj prebivalcev kot mestne četrti, naprimer Komen, bo letos točno nič novih delovnih mest. Odšteti je treba javna dela.

Za Primorce 500 novih zaposlitev v Revozu zaradi oddaljenosti ni dobra novica, boljša bi bila da bi da bi tržaška industrija zaposlila 500 novih delavcev. Dejansko pa se za brezposelne v Sloveniji, posebno tiste, ki smo starejši nad 50 let ne spremeni nič. Določenih del, kot je jutranje raznašanje časopisov v malih občinah, kot je Komen in Bovec, noče nihče, zaradi mizernega plačila in velikih stroškov, število naročnikov je majhno.

Znamo medijsko razbobnati novico iz Novega Mesta, ne znamo pa pošteno povedati, da si v časih avstro ogrske in fašistične Italije, pa tudi povojne Jugoslavije brez lastnega prevoza prej prišel s Slovenskega krasa v Trst kot zdaj ko vozi 5 vlakov do Občin iz Sežane.
Prav tako nobenega v upravi pošte ne skrbi izigravanje delovno pravne zakonodaje njihovih čistilk. Ko so formalno zaposlene v čistilnih servisih, dejansko pa delajo po poštah.
Letošnje leto bo za dolgo trajno brezposelne enako težko kot minula.
Po novo letna streznitev zdaj končno prihaja, sprememb aktivne politike zaposlovanja ni, sončna melje dalje, ne zmelje dosti.
Pri zaposlovanju invalidov popolna nula, že tako smo zaradi drugačnosti stigmatizirani, edino kar lahko počnemo, če nočemo delat v domovih upokojencev in v gostilnah, so spletne ankete in novinarska publicistika. Vsi enaki, vsi enakopravni, elite so bile, so in bodo.
Če je bil v socializmu Tito po Titu, je zdaj Dragan po Draganu,
Razumem, na sežanskem, krajevno običajne rotacije, a če ima Dragan pogoje za penzijo, naj gre v penzion.
Tako bo sprostil delovno mesto, mene naprimer ni hotel vzeti niti kot državno plačanega prostovoljca za lažja dela v mladinskem hotelu v Pliskovici.
Tam bi verjetno zaradi lažjega dela zdržal več kot 10 mesecev, kolikor sem jih prostovoljno državno plačan preživel v domu upokojencev.
Država ki krši lastne zakone, ni pravna in socialna država.
Je država mižerije

  • Share/Bookmark

Pr hostar

10.01.2017

Pr hostar, ki jo izdaja odbita ekipa gorenjskih gaunarjev, s svojim kmečkim pristopom, odbitim odnosom do gostov in svobodnim odnosom do dela hitro prepriča.

Da gost v slabo delojočem hotelu, naj se direhtar še tako trudi,
ni na prvem mestu, je jasno, še bolj pa je očitno,
da so proste in zasedene sobe namenjene tudi osebju.
Pa naj bo tuširanje hišnika, ali mečkanje s čistilko.
Točaj, zvezda ekipe, pač ne bo kuhal čaja enemu gostu, rad nalije kaj bolj močnega. To zaračuna po evropskih cenah, saj je pr Hostar Evro hotel s balkanskimi manirami.
Vegetarijancev tam ne marajo, radi pa postrežejo reberca s raznimi prilogami. Sočnih kletvic tam ne manjka, kdo bi se pretegnil, saj kot pravi receptor, delam toliko, kot sem plačan.
Spanje na delovnem mestu zabeljeno, naj se direhtar razburja, kot se hoče in more.

Končno smo tudi na Slovenskem dobili komedijo, ki ruši moralne, socialne in olikane normative, kdo bi se sekiral zaradi nekaj gostov.
V državi, kjer se vsi tresejo pred šefi, se s tem pr Hostar ne obremenjuje. Raje kakšnega kratkega več zvrnejo, pa je življenje takoj lepše. Tudi zbujanje gostov na hostarski način je dovoljeno.
Tudi kak žar med delovni časom si privoščijo. In kaj je lepše, kot kmečki Gorenjski humor, kjer se ne okoliši, raje pove direkt in gostom s čevljem na mizi tre orehe. Take imamo, take znamo, take poznamo, in če ne veste kaj početi, je odbiti pr hostar humor tisto ta pravo.
Kaj politiki, kaj državniki, kaj kongresniki, naj gredo se solit,
Gorenjski gaunarji so tisto ta pravo. Gostom je treba povedat, kar jim gre, če je pa kakšna dobra mladenka, ji je treba povedat da je vredna greha.

Naveličani smo enih in istih, zato je odbita kmečka komedija Pr Hostar tisto ta pravo. V nobel hotelu gorenjski podn. Ko že mislimo, da nižje ne gre, ga še hišnik režo s remelni pokida, in gre raje gor k Tatjani na enega ta kratkega. Tistega v kozarcih, in onega med njenimi nogami.

Podn, ker bolj kot na delo mislijo na zabavo, a ker so zaradi težkih delovnih razmer, kot pove direhtar, pod stresom, se morajo malce sprostiti. In če slučajno pride kakšen tečen gost, ki ni zadovoljen s dodeljeno sobo, se mu pač pove. Kar je treba, pa še kar ni ravno treba.
Pr Hostar ruši rekorde ogledov, zabava je taka, kdor to zanika, ni pri ta pravi.
Slovenija rabi odbite komedije in po Kajmak in Marmelada in petelinjem zajtrku nekaj za duši, malo pa tudi za slovensko kulturo.
Če je zraven še kakšna kletvica, to zadevo popestri!

  • Share/Bookmark

Novoletna pridiga

29.12.2016

Da bi bil dober za župnika, mi je pred leti namignil v mailu pesnik Bert Pribac. Njegovi maili so šli v ramingo, jebat ga, moje oboževalke tudi, ostanejo tekoče zadeve. V letošnjem letu mi je najbolj ostala v spominu tajnica Slovenskih novic, res prijazna gospa, kapo dol!
Prvič me kliče za hektoliter drugič pa za pogodbo

Ker nisem za celibat, nisem šel za župnika, raje ostajam občasni sodelavec medijev. Letošnje leto zaokrožam s 22 objavami!

Večer 13 pisem bralcev in dnevnik, brezplačno
Delo 5 pisem bralcev, brezplačno
Ona 2 pismi bralcev
Slovenske novice Foto vest plačano

O stanju duha in kapitala bi se dalo kakšno reč, kot tudi o joških in pohotnih moških. O oboževalkah tudi. Dobro se spominjam občinske uslužbenke, mame, ki je poročena, a je flirtala s maili s mano. Žal vse, ki me osvajajo, morajo biti samske.
O tisti knjižničarki blizu nuklearke sem že vse povedal, da bom šel za Kršega zeta, niti pod razno. Trenutno nimam nobenih idej, manjša kreativna kriza. Novice, ki jih beremo vsak dan, so večinsko slabe, kakšna je tudi dobra. Tiste dobre govore o znanih, mali ljudje so v glavnem v slabih novicah. Največja težava iztekajočega leta je kot vsako leto alkohol. Prireditev, večinsko brezplačnih, veselega decembra je bilo veliko. Tudi če nismo zavili na noben Božični semenj, nismo veliko zamudili. Odmevna tišina v veselem decembru je tisto, kar paše. Tisto, težko najdemo. Tisto, česar si najbolj želimo.

Najbolj si želimo svoj mir čez praznike, skupaj s družino, kak dober film, pa tudi Pričevalci Jožeta Možine odkrivajo, kar je oblast skrila.
Bolje bo, v novem letu zagotovo, če v to verjamemo, smo veliki osli.
Kot v to, da sevanje nuklearke ne škodi. Če pomislim na to dečvo, ki me je šravfala s maili in tudi osebno za kratek čas od leta 2005 do leto nazaj moram reči, da sem bil velik osel, prav zares.
Če se naša mala Slovenija s socialnimi trgovinami na ogled postavi, smo tam, kjer rado smrdi. Na ogled lahko postavimo svoje dostojanstvo.

A dokler smo siti in pod streho, nam ni hudega. Vesele praznike vsem, posebno tistim, ki me berete, po službeni in privatni dolžnosti.
Sreča je, da osrečite koga.

Srečno 2017

  • Share/Bookmark

Leto prevelikih pričakovanj

13.12.2016

Skoraj je za nami leto, prevelikih pričakovanj, ko sta se nam namesto raznih mesij in radodarnih božičkov, pa tudi mega projekta 1000 plus novih delovnih mest Magne Steyr, prikazovala predvsem beda in skromna, a gvišna realnost. Potem so tukaj še razne ponarodele:
Da država premalo da, da smo državljani in državljanke premalo radodarni, in da nas nihče ne pokliče!

V prejšnjem, za mnoge veliko boljšem in socialno pravičnejšem sistemu smo imeli političko nastavo, bili na liniji, zdaj lahko govorimo in pišemo, kolikor na je volja, pa smo ostali na liliji. Še vedno marsikaj mečemo v kante in pred vrata, vrli Sežanski državni gozdarji so rabljeno pohištvo kar pred vrata na partizanski v Sežani mimoidočim na ogled postavili. Nikogar ne zanimajo uporabni stoli in mize.
Kriza še ni taka, da ne bi zmogli, če nimaš za večerjo, greš na prireditve, s zakusko, ki jih teh dni ne manjka.

Se je pa te dni malo zalomilo stand up komikom, ljudstvo ne dere več tako množično na njihove plačljive parade smeha, ker vstopnino raje zapravi v raznih ofrih, kjer so povsem zadovoljni že s 10 Evri, v zameno pa ti puste odnesti za poln voz hrane in kozmetike. Bo že držalo, držite se dobro, prosto po Ediju ti sreče ne da ne politika, ne družba, ne partija, srečo si moraš poiskati sam. Edi je tak v redi, položnice bodo še, imamo pa v Sloveniji banko blizu morja, ki da hišo na deložacijo za 1 Evro bančnega dolga. Potem so tukaj še zavarovalnice, ko bi se pri njih dalo zavarovat še dušo, bi imeli več duše brižnih premij.
Največji popust pri premijah imaš če jih pošlješ k vragu.
Kakor vse nepotrebne položnice, ki znajo dobro položiti,
še bankirji se redijo na njihov račun.

Leto 2016 je leto, ko smo dobili prvo Slovensko džamijo, prvi pastoralni center rkc na Partizanski v Sežani, najboljši sosed na Partizanski v Sežani odpadno embalažo še vedno vozi na dvorišče v vozičkih vsem na ogled, temu lahko rečemo tudi magazin, ko si mimoidoči to rastavo ogledajo, še v kante. Kdo je že na strani ljudstva, ni še znanstveno ugotovljeno, ponosen si lahko na to, da vsaj v številnih javno mnenjskih anketah lahko sodeluješ. In zdaj ko visoko v luft lahko skačemo, da bomo po 5 letih spet imeli 2 januar dela prost dan, smo res v pravi Švici.
Švicamo!
Pokorno javljam, da me muha na predsednikovi sliki nič ne moti, ker pač predsedniki, če se Cmerijo ali ne, pridejo in grejo.
Jest je treba vsak dan, zato nas je vedno več ljudi mnenja, da je bolje obdelovat svoj vrt, kot se jebat za minimalca, za poln delovni čas, mobing in pritiske nadrejenih.

  • Share/Bookmark

Ta veseli dan kulture

3.12.2016

Primorec sem, ne jamram, a sem še vedno na sončni!

Letos pade na ta veseli dan kulture še svetovni dan invalidov, za dobro vago, domače bi rekle branjevke.
Odnos zaposlovalcev do invalidov? Ne vidijo ure, da se jih rešijo! Kaj pa naj s njimi? Norme ne dosegajo, imajo telesne in duševne okvare in težave, malo nas je s osebnostnimi motnjami,
A tudi mi smo persone non grate.
Edina, ki ti še preostane, je invalidska, to sem oddonkal, vloga je v Kopru. A ne jamram. Saj imam starše.

Položaj ni tako težak, da se ga ne bi dalo lažje premagati.
Primorske novice še vedno izhajajo, ne vem pa, če so realno ogledalo družbenih razmer na Primorskem, po Sloveniji in po svetu.
O invalidih, razen kadar je njihov dan, ne pišejo, če pa že bodimo srečni, da smo se preko zavoda Papilot uspeli zaposliti na najslabših in za invalide neprimernih mestih.
Če si kot invalid vztrajen, prideš do rehabilitacije v domu upokojencev, delaš pa kot da ne bi bil. Razen da imaš malce skrajšan urnik. Če si poseben, te nihče posebno ne ceni in še manj oceni.

A ta družbena stigma niti ni tako slaba,
Imaš ogromno časa za svoje kreativne sposobnosti, lahko nastaviš družbi ogledalo kot polemični pisec pisem bralcev.
Kot kaže, in kdor to zanika, laže, s novo rubriko na primorskih o težavah ne bo nič. Nihče ne bo nosil na Primorske prat svoje in tuje žehte. Jim je popolni nesmisel pošiljat pisma bralcev, saj imajo svoje hišne pisce. Ki pogrevajo ideološke, politizirajo, mlatijo prazno slamo.
Jaz raje povem, in zraven še kaj pojem.

Sem srečen, se mi vsaj ni treba jebat za miloščino, kar so mininimalne plače. Z nagradnimi igrami in anketami se da dobro zaslužit. Kdo že pravi, ta ni pri ta pravi, da ni možnosti? Jih je, kolikor hočeš, samo izkoristiti jih je treba. Če čakaš, da ti bodo možnosti dali delodajalci, boš še dolgo čakal. Tudi razni socialni centri niso rešitev, ljudje s osebnostnimi motnjami nismo ljudje s posebnimi potrebami.
V vdc nimamo kaj iskat, živimo normalno življenje in smo kreativni in delovni. Verjamemo v državo, kjer je malce preveč cmeranja in premalo dejanj. Da bo bolje, ne verjamemo, ker je bolje samo tistim, ki jim je že bolje.

Kot bi rekel dr Fig

Bog živi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice,
ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle
naj sinov
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!

  • Share/Bookmark

Zadolževanje

1.12.2016

Boris Nemec, ki velja za hišnega pisca pisem bralcev Pn se razpiše o zadolževanju. Zraven doda obdavčitev penzij, a ne drži. Obdavčene so samo najvišje, nad najnižjim dohodninskim pragom. Pozna se mu, da je ekonomist, ki premetava milijarde. Slogovno slab v glavnem politiziranje, 20 milijard dolga Cerarjeve vlade ne bo spravilo na kolena. Nikakor. Tudi po kolenih okoli brezjanskega oltarja ne bo rešilo veliko, če sploh kaj.

Zato počasi. Pisma bralcev naj bodo namenjena družbenim temam, socialnim odnosom, nepravilnostim v družbi, tudi notranji in zunanji politiki, a ne po načelu: Rekla kazala. Za bit dober pisec pisem bralcev moraš imeti nekaj novinarske duše, da uredniki, ko te berejo, padejo v šentiment. Tipkovnica mora teč, zgodba mora bit, problem jasno nakazan.

Ni večji problem, kot zadolževanje države, socialistične trgovine, v malih krajih, kot so Dutovlje. Paradan v trgovinah ne sme bit, se mi zdi, dediščina nekdanje Preskrbe, ki se je trgovskih poslov lotevala na socialistični način, naj ne bi bilo več. Previsoke police, več kot do ramen vsaj v diskontih niso več. Pločniki, ki jih po vaseh skoraj ni.
Javni prevoz, ki ga skoraj ni, predrage avtobusne vozovnice, brezdomci, narkomani, alkoholiki, to so težave naše družbe. Ne državno zadolževanje, 20 milijard gor ali dol, kaj je to v primerjavi s Grškim državnim dolgom. Važno, da ima Slovenija dovolj ddv, ta edini šteje. Velika, uspešna, inovativna podjetja, kot so Akrapovič, Pipistrel, Incom. Iz nič na nekaj 100 delavcev, ogromno plačanega ddv v proračun, ki gre mesečno v milijonih Evrov.

To je Slovenska zgodba o uspehu, ogromno razvoja, pa tudi dela v proizvodnji. Ki ga vedno bolj nadomešča avtomatizacija in robotizacija.
Garanje za 3 evre na uro? Tega je v javnem sektorju kolikor hočeš.
Priznamo ali ne, Cerarjeva vlada je prva vlada narodne rešitve, iz nič ji je uspelo ustvariti presežke. Njen moto je: Pred zakonom smo vsi enaki, zakon velja za vse, davke plačujemo vsi. Brez izjeme.
Uvedba davčnih blagajn pomaga večat ddv, ki je prej šel leva roka, desni žep. Dragi Boris Nemec, tudi pri pismih bralcev je potrebna analitika, dejstva je treba vsaj trikrat preverit, ne pa kar tako govorit, da so penzije obdavčene. Večina upokojencev, kot brezposelnih, ne prejema informativnih izračunov dohodnine. Če nima katarstrskih in ostalih dohodkov, nad 3000 Evri, kot je prag za dohodnino. Neobdavčenih je 7000 evrov dohodkov. Toliko letno ne dobi več kot 70 % Slovenskih upokojencev. Najbolje je ekonomijo prepustiti ekonomistom, oni najbolje vedo, kakšno je finančno stanje zadolžene države. Zakaj pa vas dragi Boris Nemec ne motijo razni osebni stečajniki, tipa Zidar, Bavčar. Denar varno v davčnih oazah, oni pa brez prebite pare. Jim verjamemo?

Kot sindikalno obtoževanje Ajdovski Incom, da izkorišča tuje delavce! Če bi jih, ne bi vsako leto hoditi na delo. Slovenci in Slovenke se Incomove proizvodnje izogibajo kot hudič križa, ne bojijo pa se garanja v domovih. Pn pa veliko sreče pri najnovejši kuharici, ni eno podobno, od dveh znanih chefov izdal diskontar.

Ali zasebni dolžniki vedno vrnejo dolg?
Država ga more, ker drugače pride trojka.
Pa ne tista, iz bedakov in konjev.

Tomaž Švagelj
publicist

  • Share/Bookmark

Kecurjeva nasveti

13.11.2016

Eden redkih blogov, ki ju še spremljam je omenjeni, od nekoliko odbite avtorice. Skrbi jo marsikaj, si nasvete mirne duše vtaknemo za klobuk, tako nepomembni so. Težka je blogerska kdor ne piše o modi ali avtih se hitro zgubi

Slovenci smo, ne jamramo, iščemo rešitve.

Nas Slovence in Slovenke najbolj skrbi prihodnost, zdaj ko je Martinovo, pijmo ga po meri, zvrnimo ga zmerno.
Od spominov je težko živet, imam pa to srečo, da me je s maili zasipala točno ena.
Nesporno je, da bo ona ostala teta, jaz pa stric.
Koliko se njej dogaja, ne vem, me ne zanima, meni se.
Važno da sem na toplem, pod streho,
njenih nasvetov ne rabim se mi zdi.

Važno da sem vložil karte za invalidsko, kaj mi pa drugega preostane.
Gledam slike, ko sem bil junija januarja in marca po teden dni v Kg, me kar prime domotožje po drugem domu!
Mogoče je še malo zgodaj za dosežke leta, a 20 pogledov v medijih in 11 nagrad ni slab rezultat.
Zelo delovno leto, kakšnen dan sem od vsega skupaj malo zmatran, a si rečem, pogumno naprej! Tv manj gledam, raje prebiram Primorske, Delo in Večer. Tudi ankete rad izpolnjujem, saj se s tem nekaj da zaslužit. Takim deklicam, kot je Kecurjeva se je dobro čim bolj široko izognit, od njih ni nič, kar bi si moški želel.

Zima prihaja mraz bo in kar je teh reči. Za dosežke leta je še prezgodaj, za presežke sploh! Osebnost leta ta, ona, drugačna, posodobljena, popravljena, a mediji rabijo branost, znane osebnosti jo povečajo. Smo ob dnevnih enih in istih sploh še normalni, kakor nakazuje Kecurjeva, naj bi težave bile zgoraj. Pri njej se mi zdi da kje drugje. Je pisanje bloga ko imaš napisane na stotine postov težavna zadeva. A zame ki sem družbeno politično aktualni bloger se ni za bat da ne bi imel o čem pisat. Včasih se mi ne da, a to je razumljivo.

Nasvete drugim je lahko delit, zase poskrbet, ta je težja.
Najlažje je jamrat, da nič ni, če sam ne narediš prvega koraka, se nič ne zgodi.
Vsaka, ki hitro da, lahko računa, da bo od te zveze kaj ostalo, ne samo pitje čaja

  • Share/Bookmark

Martinove resnice 1

5.11.2016

Lažje je od medija dobiti nagrado za glasovanje, kot plačano objavo.

Hudič ima mlade tam, kjer je najmanj treba.

Očitno je osebni obisk redakcije Pn v Novi Gorici pripomogel, da so moj kuponček izžrebali. Tako sem dobil nagrado za glasovanje osebnosti meseca. Oktobrska zmagovalca sta Vasja Klavora in Igor Komel, najbolj zaslužna za postavitev prvega civilnega spomenika žrtvam prve vojne na Dobrdobskem polju! Mogoče dva glasova več nista odločilna, a odločeno je. Članek o zmagovalcih s sliko otvoritve spomenika s Italijanskim predsednikom Matarelo je napisal Pn novinar Nace Novak!

Mogoče sem bil včeraj do Pn malo oster, a poudariti sem hotel, da se v pretežno ženskem kolektivu Pn šiht ne konča takrat, ko je treba po otroke v vrtec, takrat se šele dobro začne. Novinarke, mamice že več let jamrajo, kako bo hudo ko bodo morale delat na sedežu splošne plovbe v Portorožu.

A to je nujno če hočejo preživet na konkurenčnem trgu!

Vprašanje je, ali sploh imajo v palači Tarsia optiko, ki je nujna za hitro internetno komunikacijo. Sedež Pn v Kopru je na medijski ulici v starem mestnem jedru kjer je kabelska tv a za optiko vedno zmanjka denarja Najverjetneje so si priklop sami uredili, težave ostajajo s računalniki, če niso prešli na hitre prenosnike so stroški električne energije visoki, izguba časa pri vklopih in prenosih velika!
Parkirnih mest na ulici of skoraj ni na dvorišču radia pa so rezervirani za službene avte tv nacionale

Velike težave imajo Pn s raznašalci, v Bovcu že mecec iščejo raznašalca. Ga ne dobijo. Kdo je mona da bo vstajal ob nečloveških urah?

Dr. Vasjo Klavora, priznanega kirurga, gorskega reševalca, poslanca in zgodovinarja najbolje karakteriziramo s njegovovo mislijo, vir pn ki jo izrekel ob predstavitvi njegove zgodovinske knjige o bojih na Škabrijelu v Kranjsko gorski knjižnici

Klavora končal vojno
Prvo vprašanje občinstva je bilo, katere teme se bo lotil sedaj. Čeprav je še veliko zanimive tematike, pa je njegov odgovor presenetljiv: “S tem sem končal. Vojno je treba končati.” A vendar ta odgovor ni popoln. Pristavil je namreč, da se zarečenega kruha največ poje, hkrati pa namignil, da mu je zelo pri srcu leposlovje. Kaj se ve, mogoče pa bo njegova naslednja knjiga roman o soški fronti

  • Share/Bookmark

1559 tič

28.10.2016

Pišem svoj blog, 10 let, 5 milijonov znakov, to je vsebina dnevnikov nekaj mesecev. 1500 komentarjev, 2 blogerski nominaciji, 13 objav v tiskani blogoroli, 3 po izboru uredništva, 10 tem tedna, od tega sta 2 proglašeni s glasovi ljudstva kot naj tema tedna In 61 evrov

Je še kaj za dodat?

Če bi živel v kaki bolj pametni državi kot je Slovenija, bi imel na 100 spodobnih in nespodobnih ponudb, če pa fokusiram na medije, bi kar tekmovali, kdo me lahko najame in bolje plača!

V Sloveniji?

Edini, ki je karkoli naredil za blogerje in blogerice, je Večer, se hvaležno spominjamo tiskane Blogorole! Lastna hvala je cena mala, a če mojega bloga ne bi bilo, ne bi ostal pri Večeru. Kot eden redkih notranje politično družbeno angažiranih blogerjev sem priljubljen pri piarovcih političnih strank, parlamentarcih, levih intelektualcih, bereta me tudi sova in vomo! Brez dlake na jeziku, cenzure, nekatere
moje politične napovedi so ponarodele
Namesto prazne slame ponujam dejstva

Kar povem, odmeva, nisem vedno dober, tudi slab nisem.
Imam odlične možnosti, da začnem delat kot prostovoljec pri projektu Carinarnica za goriško društvo humanistov! Očitno pri mediju, s katerim sem začel svojo poklicno novinarsko pot ( tudi honorarno novinarstvo je poklicno ) nisem preveč priljubljen. Imam več idej kot poslušalcev.
Poln kufer imam vseh reha tramov, a sem se med munjenemi varovanci akademije Šalara odlično počutil. Zdaj me malo vznemirja arheologinja, ki s kolom in fotoaparatom teka do gradbišča do delovišča v moji mali vasi

Odgovorni toliko odgovarjajo, da pozabljajo na odgovore.

Če urejam invalidsko, to še ne pomeni, da nisem pripravljen honorarno delat, kot odličen organizator hitro zadeve spravim v delujoče stanje.
Če si opazen, te opazijo. Javno mnenjske agencije so me dobro opazile, to bo love do krove. Moja prihodnja poklicna pot bo predvsem filmska, ti žalostni prazniki pa so zato da zberem svoje misli

In kako dobro knjigo preberem

  • Share/Bookmark