Stavite na 13

13.09.2018

Stava današnjega dne je zagotovo, ali bo 13 Slovenska vlada s navadno večino in ne 46 glasovi, ki so potrebni za mandatarja, izvoljena. Glede na gvišnih 43 glasov petorčka, in manjko nekaj poslancev, ne bo težko dobiti večine, Poslanci utopične levice se bodo najverjetneje vzdržali, enako opozija, ker nobenemu od 90 poslancev 13 slovenske vlade ni do tega, da si skrajša mandat, in s tem dolce vita.

Za nas povprečneže se kljub maratonski seji parlamenta ne bo dosti spremenilo, če sploh kaj! Večina jih bo še naprej tolkla močnik, minimalne plače 700 evrov ne bo od nikjer, penzije bodo še vedno majhne. Kupčkanje na vladi in pri državnih sekretarjih, rotacije na ministrstvih, in novi stari ministri in poslanci, to je že ne vem kolikokrat slišano in videno.

Za dobro vabo imamo še novo predsednico društva pisateljev, ki govori o ljudeh s posebnimi potrebami, razmer na lastnem vrtu pa ni sposobno uredit. Sploh in oh je poklic pisatelja v Sloveniji beraška palica. Honorarjev za izdane romane skoraj ni, če pa so, so več kasno in v višini nekaj 100 Evrov. Nekaj brezplačnih izvodov novega romana, in pridagnje založbe, češ bodite veseli, da vam nismo računa za tisk izstavili. Če ni subvencije, vam romanov ne bo tiskal nihče, edini kupci so knjižnice.

Kar skrbi, je število reklam, ki jih vsak teden dobimo v kaslce, če ne damo na kaslc nalepke. Reklamo noše so kot osli, ki se šibijo pod težo vse te papirne ne bodi ga treba. Ob vsem tem so refreni sončne o 30000 novih delovnih mestih kot fušanje razglašenega orkestra. Na papirju, a konjukture bo kmalu konec in počil bo zaposlitveni lonec. Vse sanje o sedmici, dobljeni so podobne fata morgani, samo da ne vemo, kaj je prej, fata ali morgana!

O lepem, krasnem svetu radi govore ni, ki jim je že v pred kriznih časih šlo odlično, radi si pripno kako državno odličje, če pojejte naše zasluge za narodov blagor. Zamolče jasno svoje mastne plače. Indijansko poletje se je zavleklo v september, ni hudič, da pridelkov poln oktober ne bo dober. Živimo v odlični državi, pritožujemo se lahko po mili volji,
če imamo probleme, rešujemo težave.

Borba je, pravice ni!

  • Share/Bookmark

Zgodba o zvezkih ali zakaj je dobro imeti nič otrok

2.09.2018

Zgodba o še eni Slovenski veliki družini, ki ima rekordnih 9 otrok, a nima za zvezke, je mogoče pomoči vredna, a ker imajo streho nad glavo, oče dela v Avstriji in otroške dodatke imajo, otroci zastonj kosila v šoli, bodo pač počakali kak mesec. Tudi stari zvezki imajo kak list nepopisan, ostalo pa si bodo od sošolcev in sošolk izposodili. Ker niso socialno ogroženi, je njihova zgodba prej večanje naklade tabloida, kot resno branje.

Takih, ki rabijo pomoč, tako in drugačno, je v naši Sloveniji vsaj pol prebivalstva, če ne več. Samo pričakovati, da se bo ubogajme dobilo, hkrati pa držalo načela, toliko otrok, kot jih bog da, nekako ne gre. Tabloidi redko pišejo o samohranilkah, s enim do tremi otroki, ki niti strehe nad glavo nimajo, pa jim skoraj nihče ne pomaga, še manj mamam samohranilkam da službo. Tabloidi nikoli ne namignejo, da bi tudi otroci kak evro lahko sami zaslužili, od prodaje papirja, do gozdnih sadežev, do križank in nagradnih iger v šolskih revijah, ki si jih lahko sposodijo od sošolcev in sošolk. Hrano se da doma pridelat, kruh doma speč, pa še nekaj kur za jajca okoli hiše ne škodi.

Protestansko načelo, imej toliko otrok, kot jih lahko imaš, pri katoličanih s velikimi družinami ne zaleže. Če imaš, lahko daš, če pa ne, ne moreš. Otrok ne morejo samo država in humanitarne plačevat, za otroke je treba tudi delat. Dela je pri nas in v sosednjih državah dovolj, tudi preko spleta, samo čakanje dela ne najde. Sploh ker je znesek za zvezke pri omenjeni družini razmerama majhen, in ker oče dela v Avstriji, bodo sodelavci in šefi s veseljem nekaj primaknili.

Denarja ni nikoli preveč, tudi če se ima nič otrok, živi s starši, je treba vsak Evro večkrat obrnit. Ta s zvezki vsako leto je po narodela, pač kak zvezek manj, in bo šlo. Da se pisat tudi na tablice, za papirne vrečke in podobno. Nobenemu od nas nič ni bilo poklonjeno, jaz sem 200 dni preživel v domu upokojencev, da sem odplačal dve varčevanji. Tudi mama iz omenjene družine bi takoj našla delo v enem od domov upokojencev, tudi v Avstriji. Je pa res, da s tako veliko družino je težko, da oba na šiht hodita.

Najprej štalca, pol pa kravca.

  • Share/Bookmark

Vse je res

22.08.2018

Težave Slovencev s preteklostjo so znane, katero koli stran vprašamo, vedno dobimo iste odgovore. Nevtralnih, neobremenjenih, ki se tezam, takim in drugačnim, zarotam, obiskih nekdanjih udbašev lahko nasmejemo nas je premalo. Kot levičar Pahorjanskega tipa na pridige raznih Dežmanov in Grand ne dam veliko, sem pa proti pogromu najbolj znanega in deloma spornega desnega dokumentarista na rtvslo dr. Jožeta Možine.

Če ne bi preživel 10 mesecev v Vipavi, blizu boga, in spoznal široke odprtosti in neobremenjenosti s politiko tamkajšnjih domačinov, bi mogoče nasedal tem večnim naši in vaši. Pri Možini, Dežmanu, Grandi poveličevanje nob in komunizma je znanstvena fantastika, ker kot je znano, da je njihova stran nič drugega kot kolaboranti oziroma veleizdajalci države. Če so hoteli svobodno Slovenijo, in se boriti proti komunizmu, bi jim, če bi bili pametni, to lahko uspelo tudi brez stramotne kolaboracije s okupatorji, kateri so bili, vemo, in njihovimi pomagači.

Tudi nisem ravno preveč prepričan, da je bil bivši režim res gnil, kot ga prikazujejo omenjeni, gostje Možine pa nas nasmejejo, kakšne govorijo. Ene same dobre besede o partizanih in nob tam ni, teorije zarote se kar množe, najnovejša od Avstralskega Možinovega gosta so Ruski partizani. Podcenjevanje junaškega boja borcev za svobodo, nob, je na dnevnem redu. Če se omejim samo na partizanski napad na 5000 kvizlingov, v glavnem fašistov Savojske republike, s preostankom Nemških čet, ki so se na Občinah pri Trstu utrdili, bi če bi čakali domobrance Trst v začetku maja 1945 ne bi bil nikoli osvobojen.

Zločini so se dogajali na obeh straneh, povojna Jugoslavija, kjer je bila komunistična oblast, ni bila najboljša izbira. A ker domobranci niso zmagali, ljudstvo pa je bilo sito jarma bivše kraljevine, redkih veleposestnikov in tovarnarjev, so bili večinsko za rdeč sistem, ki se je kmalu spremenil v najbolj odprto in uspešno socialistično državo na svetu. Bivša Jugoslavija ni imela v 80 več nobene prihodnosti, v začetku 90 pa se ponovno ponovi med vojni scenarij, s to razliko, da so bile žrtve manjše, a takega genocida, kot je bil v Srebrenici med 2 vojno na Balkanu ni bilo v takem obsegu.

Problem omenjenih zgodovinarjev je ena resnica, vsega pa je kriva udba in bivši komunisti. A verjemite mi, kje so zdaj zaposleni bivši udbaši, raje ne bi, da se gre pa za udbovsko zaroto zoper Možino, v to ne verjamem. Zgodovina je taka kot je, poraženci in njihovi simatizerji je ne morejo napisal na novo. In če je bil Tito tak zločinec, kot ga prikazuje omenejna stran, zakaj je bil potem gost pri Angleški kraljici in najvišjih državnikih, ki so ga sprejeli s najvišjimi častmi.
Bivša Jugoslavija za časa Tita ena najbolj uspešnih socialističnih držav. Njeno usodo so zakockali nacionalistični politiki, ki se niso zedili kdo bo Titov naslednik, in republiški nacionalizmi, nadaljevanje državljanske vojne.

Na srečo ima Slovenija zdaj večje težave, a sem odločno proti temu,
da se Pričevalci ukinejo, saj imamo svobodo govora.

  • Share/Bookmark

Kaj je sreča

15.08.2018

Sreča je v malih rečeh, dragi moji, ne v velikih težavah. Kot kaže, in kdor to zanika, laže, smo srečno dali prvi vročinski val čez. Novice bolj slabe, najde se tudi kaka dobra. Znana Slovenka je pokazala joške. Ker jih tudi mnoge neznane, ni to neka novica.

Bolj kot to nas grejejo turistične cene, če greste v katerem od znanih turističnih krajev na kosilo, vas utegne zadeti cenovni šok. Na srečo, pri naših zahodnih in severnih sosedih teh težav ni. Tam so cene zmerne, od kepice sladoleda za 1 evrov pa do pizze margarite za 5,5 Evra, vodo imajo zastonj ali skoraj zastonj. Gostinci, ki pri nas pričakujejo 30 in več evrov za kosilo, ne bodo dobili kaj dosti gostov, kakšnega turista, Slovenci pa raje zavijemo drugam.

Normalne cene so blaginja države, če je zraven še nizek ddv za hrano in pijačo, potem se lahko na to pije in poje. Na srečo je čez poletje kar nekaj praznikov občin, kjer vam častijo sok in kanapejčke. Bil kot vikedaš na prazniku občine Kranjska gora, kjer sem se frišal in užival gorske temperature. Prijetne so noči poleti s 15 stopinjami, in dnevi s največ 29 stopinjami. Zdaj, ko sem spet doma, mi je vroče, prevroče.

Kar se pa tiče grmenja s Brezij, od tega grmenja ne bo veliko dežja. Tista mantra rkc o življenju, oziroma imejte toliko otrok, kolikor jih bog dala, je nekako preživeta. Tudi če nimaš nobenega, se rkc nima kaj vtikat v to. Je pa to romanje na Brezje kar drago, odpustki so dragi.

Ni bolje, da nam kakšna raje kaj pokaže, in še kaj da, pa je zadovoljstvo ob primerni zaščiti obojestransko. Nizke cene blagodejno vplivajo na zdravje. Kar se pa tiče mandatarja Šarca, vso srečo. Zagotovo bolje on, kot Janša. Tonin ne bo nagajal, ma ni mona, da si bo skrajšal maksimalec. Politiki so nezaposljivi, zato je biti poslanec ali poslanka cel mandat božja mana. Življenje pri koritu je bogovsko, s skoraj 3 jurji na mesec se da odlično preživet. Tudi kosila za 30 in več evrov so za poslance in poslanke mala malca, kaj potem, če je kelnar ali kelnarca tam že ne vem koliko ur, dobi pa mimalca? Tudi poceni kosila po nakupovalnih centrih so enako kvalitetna, po mestih so restavracije kak Evro dražje. Če pa doma jemo, se lahko najemo za nekaj Evrov, paradajzov pa je zdaj toliko, da ne vemo kam s njimi.

Ostanite v senci, pijte limonado in kar je teh reči

  • Share/Bookmark

Večerni Dnevnik

2.08.2018

Predno to damo čez, in v miru spijemo mrzlo limonado v globoki senci, rekoč, važno da je penzija, tisti, ki delajo, da je plača, preberemo da nekaj letna odgovorna Večera Katja Šeruga, bolj znana kot dolgoletna zunanje politična urednica na Pop tv, kandidira za generalico na rtv. Družbo ji dela dolgoletni novinar Medved.

Ni treba posebej razlagat, kakšna je plača generala na rtv, generalnega direktorja, s eno tako plačo si lahko v Mariboru za eno leto najamete garsonjero, pa še vam za celo leto ostane za hrano in obleko. Da pa za generalico kandidira rahlo odstavljena dolgoletna voditeljica in napovedovalka Miša Molk, ni presenečenje. Vse za čim višjo penzijo!

O tej združitvi Dnevnika in Večera pa:

Predno se je novica lansirala v medije, se je počakalo na izplačilo upokojenskega regresa, saj zlasti upokojenci, tudi frišni, raje prenesemo take novice s nekaj 100 Evri več na računih. Osebno si ne predstavljam regionalnega Večera s manj kot 21000 izvodi tiskane naklade, kako bo šel vštric s Dnevnikom, ki je zlasti notranje in zunanje politično, pa tudi s lokalnimi novicami, na znatno višjem nivoju. Solidnih 23000 izvodov tiskane naklade, kar je resna konkurenca osrednjemu Delo, s 37000 izvodi tiskane naklade. Ne smemo pozabiti, da ima dnevnikov Nedeljski dnevnik še vedno 100000 izvodov tiskane naklade. Težko je to novico razumeti, a življenje bo teklo dalje, tudi s enim tiskanim resnim Dnevnikom manj dalje. Težje bo za zaposlene novinarje in novinarje, rezalo se bo.

Svoje so naredili elektronski mediji, saj lahko vse resne novice, pa tudi tiste bolj lahkotne, lahko preberemo na novičarskih portalih. Predvsem zdaj je poletje, uživajmo ga, čivveč na hladnem, ob rekah, jezerih in na morju, pa tudi v gorskih krajih. V vsakem turističnem kraju so zastonj večerni koncertu in prireditve. Tako da dolgčas nam s enim dnevnikom manj ne bo, zmanjšat je treba tudi tiste revije, ki tiskajo tisto, kar lahko v priročnikih, ki si jih izposodimo v knjižnicah, preberemo.

  • Share/Bookmark

Poletje je, ste opazili?

21.07.2018

Zagotovo, o tem ni dvoma. Med razmišljanjem, kako zlesti na vrh, ko si še vedno na tleh, se soočimo splošno apatijo Slovencev in Slovenk, ki jih ne zanima nič, kar ni rutinirano. Vreme bo, nestanovitno in kar je teh reči, spodobi pa se kakšno reči o Urškah. Če bi navalil na kelnarco, kuharco in sobarco, bi bil seks ko bi rekel keks.

Sem pa že v tistih letih, ko me te reči ne vznemirjajo več toliko, ko so me pred leti, rečem si, lepo počasi, se daleč pride. Biti invalidski upokojenec finančno ni slabo, tudi drugače odlično. Med razmišljanjem, koliko let že nisem bil v vodi, se pravi bazenu ali na morju, če odštejem čofotanje, ugotavljam da je temu kriva moja lenoba.

Težave s vlado zagotovo niso voda na mlin Janši, poslanci in poslanka Nsi bodo iz strahu pred izgubo 4 let dolče vite podprli Šarca za mandatarja. Če ste brali intervju največjega Slovenskega komika in političnega satirika Saša Hribarja, kako je bilo s Serpentinškom, ko so še skupaj bili na radiu Ga ga, zvemo da je Šarec resen mož. Tako resen, da se je nekega dne odločil, da ne bo več prišel na radio Ga ga. za svobodnjaka, kar je takrat bil pogumna odločitev. Ga je trma, tako Hribar, pripeljala do drugega mesta na državno zborskih, in verjetnega mandatarstva. S Janšo, relativnim zmagovalcem ne bo nič, ker ga razen Nsi in Sns ni pripravljen podpreti nihče.

In če s vrnemo k Urškam, povodnim možem in kar je teh reči, je bolje, da ima kakšno bolj domače ime, in da je bolj normalna. Kot tiste, ki se občasno pridružijo neformalnemu klubu v knjižnici, kjer največ razglabljamo o padajočem regresu in poceni majcah v mestu. Moj kamerad aforist, ko je na volji, kakšno navrže o onih zadevah, bolje, kot o politiki. Bo pa kakšen sad zagotovo ponesla jesen, pa ne mojega otroka, ker je to znanstvena fantastika, raje tretjo univerzo.

Na vrtu dobro raste, pa naj bo to paradižnik, paprika in kar je teh reči. Reči pa se sme, da tista, ki hitro da, se včasih kesa. Moj pisateljski opus so pisma bralcev, največ v Dnevniku. Glede tiste majce upokojenske revije lahko rečem, da bo dobra za na vrt, za v mesto raje ne. Sem bolj pristaš zelene kot rdeče, in s ponosom povem, da sem levičar Pahorjanskega tipa. Pišem še vedno rad, tudi kakšno luštno pogledam, čakam pa že dolgo ne nič več. Takih, ki preveč govore, ne obožujem preveč. Ostanite, taki kot ste, in se ohlajajte zdaj, ko je zakuhalo poletje, vse možne načine.
Kar je teh reči, poletje je, ste opazili?

  • Share/Bookmark

Petek 13

13.07.2018

To majanje Junkerja, šefa Evropske komisije ki so ga pomagali nositi najbolj vplivni politiki Eu, na zasedanju Nata, je mogoče prvo znamenje, da hudič jemlje Eu? Taka, kot je, je bolj pijana barka, ki se ziblje v razburkanem morju, v katerem plavajo nemočni migranti, kot zgleda vredna skupnost držav stare celine!

Na Evropo, staro damo, ki nerada da novim članicam, radodarno pa migrantom, ki bi se lahko izognili mafiji in v Evropo potovali s turističnimi vizumi, prisegajo vsi, ki so pri koritih. Oni, tisti, ki nismo, pa lahko Evropo nekam pošljemo, ker smo bolj kot v luči Eu inštitucij v soju svojega potu! Pot do sijaja Evro zvezd brez zvez je dolga, trnova in naporna, jebat ga. Ker te dni gredo večini po glavi kolektivci in poletne vragolije, kisle kumarice in nobene pošte, je najbolj vse skupaj poslati k vragu, in odklopit.

Splača se prisegat na sedmice, črne muce, dolče vito in kar je teh reči, čim bolj počasi, s čim manj tekanja in problemov, kdor pa pravi, da teh ni, ni pri ta pravi. Ni več problem on line, bolj je težava, da zdaj, ko nismo več na liniji, da smo na liliji. Se še spomnite vojakinje Lidije, ki je šla prostovoljno služit vojni rok v Kikindo, bili so dobri, stari časi, ki ni trajala dugo, pustila pa duge. Pijana Evropa, ozirama njen vrh nam ne more bit v ponos, Evropljani ga radi zvrnejo, pa tudi v kakšen jarek se zvrnejo. Poleg kislih kumaric pašejo pomidori in paprika, ta trio je najboljši s kisom in oljem. Gre nam bolje, smo boljše volje, bolj kot sosede poznamo vse svetovne in žgečkljive lokalne novice. Francija zna bit svetovni nogometni prvak, če pa to uspe našim južnm sosedom, Hrvatom, se bo tresla lepa naša, malo pa tudi mi Slovenci in Slovenke, ki nam Eu inflacija pobira naše penzije in plače.

Ni nujno, da je vse, kar se maje, slabo, težava je, če je preveč mehko. Lordwales zagotovo ne gre na ona on, penzija je mala, izbranka pa utegne imeti prevelike finančne apetite. Že tako me oberejo, ko grem po nakupih, si pa zdaj, ko sem invalidski upokojenec, privoščim kakšen sladoled več. Še vedno obožujem country glasbo, ki je boljša, kot Slovenski pop in rock. Povejte mi tistih 7 zmagovalnih loto številk, pa me ne boste osrečili, sreča je v tem, da uživaš v malih rečeh. Siesta, dobra knjiga, hrana a la chef, laganac in zgoraj brez, to so zadeve, ki so dolče vita. Ni nujno, da je ona Silvija, a če ima dobre joške, ki ne zmanjka oboževalcev. In če boste letovali pri naših južnih sosedih, ne pozabite, vedno brez konverzije.

Kjer se kuje Evro tam se Junker maje

  • Share/Bookmark

Pesniška za meter kopalnice

8.06.2018

Revež je,
kdor se s pesnitvijo ukvarja,
bolje zanj, da kanale koplje.

So velike pesnice,
so še večji pesniki,
a bere jih ne nihče.

Bere se Gregorčiča in Prešerna,
to že,
ker sta ljudska.

Naj bo to poduk,
kaj pomaga dan pesnitve,
če na trr od tega prebite pare ni.

Uboge pare,
pesnijo dalje,
za meter kopalnice.

  • Share/Bookmark

Vreme bo

8.06.2018

Glede na precej nestanovitno vreme v prihodnjih dneh je najbolje ostati doma, če nimate nujnih opravkov. Vreme se zgleduje po državno zborskih volitvah, kot da ni preveč zadovoljno s relativnim zmagovalcem, Janezom Janšo. Da bo težko sestavil koalicijo, in dobil 46 glasov poslancev, bo težka!

T.i. koalicija prihodnosti levo sredinskih strank je naše edino upanje, za razvoj, blaginjo in sožitje naše podalpske, ker se ne sme zgoditi, da Orbanov pribočnik postane premie. S sovraštvom, nestrpnostjo in izključevanjem ne bomo prišli daleč, verjetno si ne želite, če povzamem Madžarskega protestnika na shodu priti nestrpnosti in izključevanju pred parlamentom nekaj dni pred volitvami, Naslednjega:

Pred Orbanovo »zmago« sem imel navado, da sem kupil sveže časopise in rogljičke za zajtrk, zdaj ko je Orban prevzel oblast, kupujem samo še rogljičke. Uganite, kdo je na naslovnici vseh Madžarskih časoposov?

Če ne, zadostuje že minutni obisk Sds strani, ki jih financira Madžarski kapital, povezan s Orbanom. Smo lahko mirni, ker nobena od 6 levih stran, t.i. koalicija prihodnosti, nima niti enega Judeža, ki bi paktiral s Janšo. Ker Janši ne bo uspelo sestaviti vlade, jo bo sestavil drugouvršeni, Marjan Šarec. S udobnimi 54 glasovi ta koalicija prihodnosti ne bo najbolje usklajena, za blaginjo in razvoj Slovenije še vedno boljša, kot ksenofobna in nestrpna do drugačnih skrajno desna Janševa vlada. Tudi v koaliciji prihodnosti bodo trenja, glede na izkušnje s Janšo v obeh njegovih Janševinah, ko mu ni uspela nobena reforma, razen razbremenitve davkov najbogatejših, smo lahko prepričani, da bo Šarčeva lev sredinska koalicija sprejela vsaj zdravstveno reformo. Predvolilni cukrčki, kot je neupravičen dvig socialnih pomoči, in utopizem levice, so lahko ovira koalicije prihodnosti, a vsaj poslov po mizo ne bo. Nastavljalo se bo kadre na liniji še naprej, a bolje so naši levi, kot tisti desni, ki vemo kakšne reference imajo.

Jelinčič je žal so 7 letih spet v parlamentu, in bo razbival škatle, da pa je Slovenija v riti, se nekako ne moremo strinjat. Še vreme se je izboljšalo, med pisanjem teh vrstic, in dragi moji, jebat ga,
Abstinenca razen pri alkotu in cigaretah se ne plača, še manj splača.
Če ne greste na volitve, daste glas zmagovalcu!

  • Share/Bookmark

Deževna simfonija

17.05.2018

Dež pada, trava rase, vlada nam odhaja. Tako bi lahko najbolje strnili dogajanje teh dni, in dragi moji, pri četrtini neodločenih volivcev in volivk je napoved Janševe zmage nekoliko prezgodnja. Sploh zaradi meteorske populistične Lmš, ki skoraj nima političnega programa, raje nekakšen načrt, kjer pa je malo konkretnega.

V primerjavi s zmagoslavjem 2 meseca pred izrednimi volitvami 2014 ustanovljene Smc, ki je imela jasen program, zelo konkreten, in strategijo, je početje Serpentinška bolj mešanje megle, in nabiranje političnih točk, kot kaj drugega. Da volivci nismo miga mi mone, smo že večkrat dokazali. Da je prometno Slovenija še globoko v kameni dobi, ve vsak, ki se vozi a avtobusi in vlaki iz zahoda in vzhoda v prestolnico. Mail potuje manj kot sekundo, javne vožnje pa so zelo redko pod 2 uri. Temu času je treba prišteti še pogoste zamude in popravila na železnici in cestah.

Značilnost kandidatov za čestitke je, da v predvolilnem boju obljubljajo vse, zidajo gradove v oblakih in delajo iz vode vino. Večina jih nima niti osnovnega političnega znanja, še nastopat ne znajo, upravljanje s državo zahteva številna znanja, posebno na pravnem in ustavnem področju. Zato je prof. dr. Miro Cerar, tekoči premie, zaradi svojega širokega pravnega in ustavnega znanja več kot primeren, da še enkrat prevzame vodenje države. Če je kaj, je Smc kot vodilni stranki tekoče koalicije uspelo zaključiti arbitražo in premakniti drugi tir vsaj v prvo prestavo. Tudi gospodarski ukrepi Cerarjeve vlade so dobri, rezultat je visoka gospodarska rast, manjša brezposelnost. Vsak, ki želi delat, delo dobi takoj. Zato nagajanje in napadanje Janše preko Vilija, na vsak način blokirati vsak infrastrukturni projekt tekoče vlade, je politično rečeno politika brez krčmarja. Kot vedno, bodo Janševi izgubili, krive pa bodo, Murgle, Kučan in zarote. Kar sivi eminenci slovenske politike, 2 kratnemu predsedniku države, nekdanjemu predsedniku Milanu Kučanu, štejemo za dobro, da nikoli ni menjal stranke. On nas je pripeljal v Evropo, Janša pa bi rad iz Slovenije naredil demokracijo po meri bogatih, nestrpno do beguncev, drugačnih in enakospolnih. O kakšni transparentnosti pri sds ne moremo govoriti, saj jim šefa že 25 let ni uspelo zamenjat.

Stranke, ki bodo slavile tokratne volitve, bodo morali gospodarsko in pravno več pokazat, populisti, nacionalisti in skrajni desničarji gredo na smetišče zgodovine. Čas je, da Slovenija piše novo zgodbo, brez sovraštva, nestrpnosti in izključevanja. Da o korupciji in poslih pod mizo ne razpravljamo, Sds je samo v mandatu Cerarjeve vlade izgubila dva svoja poslanca. Zmerna desničarja. In sta v zeleni navezi več kot odlična kandidata za poslanca!

Zato volite po pameti,
naj vas skrajne stranke ne prinesejo naokoli!

  • Share/Bookmark