Novoletna poslanica ali poslastica?

  Če jo lahko imajo predsednik vlade JJ, zakaj je ne bi smel imeti Lordwales? Silvestrsko premiero  smo uspešno preživeli, zdaj imamo dnevne reprize. Obljubili in zaobljubili smo si skoraj vse, a kaj ko od dobrih želja ostane malo. A spet ne tako malo da ne bi šli v Novo leto z optimizmom in ljubeznijo, za ljubeznivost in prijaznost pa bomo morali žal sami poskrbeti. In ko mislimo, da smo rešili vse probleme, se pojavijo nove težave. Težave imenovane ljubezenska osamljenost. Nekateri bi jih preimenovali kar v srčne zadeve. Kaj še čakamo, si milimo medtem ko znova in znova prebiramo njene besede. Da bo prišel boljši, kaj sami nismo dovolj dobri. Česa se bojimo, resne zveze ali otrok ki so posledica ljubezni? Da finančno ne bomo zmogli, da nam je bolje pri starših, da še sami ne vemo ali je v dvoje bolje? In če lahko cel svet piše novoletne zaobljube, lahko tudi sam napišem: V letošnjem letu ne bom ponavljal lanskih napak! Kakšne napake pa sem grešil lani  – se res ne spomnil. Mogoče sem katero preveč dobro pogledal, in ugotovil da mi za nadaljne korake zmanjka poguma. Česa se bojim? Ne gre mi kot samskemu slabo, saj ni očitkov ki se kaj hitro spremene v kaj pa jaz vem? In te dni je bil na Televiziji Slovenija na sporedu Film za ženske. Glavna igralka je za osvajanje moških rabila predvsem svoj čar, in zadeve so se hitro zgodile. Lažje je zamenjati moškega kot natakniti nov kondom. Ja  – pa še nekaj resnice je v tem. In na siolovih straneh lahko beremo naslednje: Tudi v Sloveniji  ni vedela da je noseča  /normalno da se to v Ameriki pri nekaterih ne ve  / a to je že druga zgodba. Naj bo rdeča nit te poslanice ali poslastice upanje, mir in ljubezen, pa razne zveze in naveze. Pa kakšen randi, kjer se direktno pove kar bi se okoli voglov. A ni škoda, da se ona osamljena sprehaja, če je v bližini prijeten mladenič ki bi jo lahko objel. Vsepovsod ljubezen, nekateri pa še vedno samski.Če je ljubezen usoda, kako lahko uplivamo da se bomo zaljubili? Bomo našli pravega partnerja, si v partnerstvu ne bomo šli na živce, in bomo strpni eden do drugega? Kaj pa toleranca, in vse ostalo kar pride v partnerstvu, in finančne zadeve. Načelo fifty – fifty je praktično dokler ne priddejo otroci? In kako potem naprej? Znamo ob vsem tem hitenju še opaziti pravo osebo, znamo stopiti prvi korak, znamo povedati prave besede. Kako malo je treba da se zaljubimo, in kako veliko je treba da do tega pride. Partnerja kilometre daleč ne poznamo, in ko ga začnemo spoznavati, smo polni dvomov. Je sve kar govori, resnica ali se samo pretvarja? A če verjamemo v ljubezen, bomo ljubezen tudi imeli!

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “Novoletna poslanica ali poslastica?”

  1. selena selena pravi:

    Ti ljubezensko osamljen? Tega pa nisem pričakovala.

    Srcu ne moreš ukazovati. Samo se odloča koga si bo izbralo. Če je ta pravo, tudi besede niso pomembne, saj se jih tako ne bo spomnila. Spomnila se bo tvoje bližine, bitja svojega srca in obupne potrebe po zraku (vmes se kaj hitro pozabi dihati, čeprav naj bi to bila avtonomna funkcija telesa). V spominu ji bo ostala govorica tvojega telesa, občutek tvojega dotika in okus tvojega poljuba. Besede včasih pač niso na prvem mestu.

    Glede dvomov in strahov pa naj rečem samo, da vsi preživljamo isto. Nobena bojazen ni omejena na spol. Način, kako se z njimi spopadamo, pa kaže na stopnjo v osebni rast.

    Ljubiti pomeni tvegati na vse ali nič. Varno pri tej igri življenja pač ne moremo igrati.

    Naj bo novo leto uspešno, malo grešno, predvsem pa zaljubljeno ;-) !

  2. lordwales pravi:

    Ni problema! Sem pa zato optimist!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !