Burjasto, mrzlo in recesijsko. Namesto toplo, termalno in konjukturno.

 

Ja, dragi moji čudna so ta pota gospodova. Prav tako, kot ne povsem razumem žensk, prav tako ne razumem tega vremena, saj na Krasu je te dni prav Burjasto. Burja ima mlade, nenazadnje sem na to temo že vsaj eno humoresko zložil.

Kar se tiče žensk – za letos ne bo nič, pravzaprav glede na to da živim tako blizu meje bi prav rad spoznal kakšno zamejsko Blogerko. Ne za ljubezen, ampak v smislu razmišljanj zamejskih Slovencev. Ko se enkrat navadiš na Hišna pravila Blogosa oziroma Siola se ti zdijo blogi pri ostalih internetnih ponudnikih nekam čudni. Zlasti Dnevnikovi!

Poleg tega da iskalniki določenega Dnevnikovega Blogerja ne najdejo, imam osebno zelo slabe izkušnje z Časopisno hišo Dnevnik – gre se pa za naslednje:

 

Od Novembra 2004 do marca 2006 sem sodeloval z aforizmi na Dnevnikovi strani Smerokaz rubrika prebliski. Hudiča – zakaj že takrat nisem bil v Totem listu? Ker je takrat bil urednik Mirko Lorenci, ki mi je zavračal objave, sedanji Darinko Kores Jacks Mariborska novinarska legenda, pa da možnost vsakemu, če vsaj približno sledi smernicam Večerove politične satire in se vsaj malo potrudi. Prvič: Dnevnik mi za več kot 30 objav ni plačal nič.

Drugič: Bili so izrazito pristranski, jaz pa kot zmeren levičar nekako nisem imel vesti ves čas polivat gnojnico po Janševi vladi.

Tretjič: Zato smo se razšli, pravzaprav so mi skenslali vse Dnevnikove maile. Ja tako je z starimi komunisti, kdo se že boji Virginije Wolf? Nič ni narobe, če se kritizira desnico, a malo je treba tudi po levici šimfat, kar pa je pri Dnevniku hud prekršek.

 

Pravzaprav Dnevnik z zeleno piko niti najmanj ne pogrešam, še na njihov Internetni portal ne grem, raje že zjutraj verjamem v Večer. Je pa včeraj spet Tof blestel, in kot nič kolikokrat doslej so Z Zmagom Batino, Marijo in Meto ugotavljali da je poleg Tofa edini politični satirik pri nas Hribar? Pa so se precej zmotili, rdeči baron je komaj brzdal nestrpnost do drugače mislečih, Toti list je številka ena politične satire v dnevniku ki spoštuje drugače razmišljujoče. Če berete Toti list, sta v njem kritika tako desnice in levice, kakor kritičnost do družbenih tem. Pikrost satire v polnem pomenu besedu. Medtem ko Tof ne more in ne more iz enih in istih okvirov. Nima nobenih sodelavcev, medtem ko nas je sodelavcev Totega krepko čez 30! Dnevnik je pač ultra levo. Večer pa zmerno levo. V tem je bistvena razlika, medtem ko sem bil pri Dnevniku številka brez honorarjev, imam pri Večeru vso spoštovanje in pošteno plačilo za kritično pisanje.

 

Prav tako, kot sem napisal. Koliko afer je imel Dnevnik v zadnjih letih in koliko Večer. Sicer pa Tof vse tožbe odkar smo v demokraciji izgublja, kar pove veliko. Tudi če mi plačajo, ne grem brati Butika. Dnevnika pa še manj. Vsak politični satirik dobro ve, da če noče imeti težav, naj pusti gospodarstvo pri miru oziroma če že piše o njem naj piše spravljivo. Res pa je, da Tof še vedno napolni Športne dvorane, mogoče pa je zanimivo da z njim ne sodeluje nihče od sodelavcev Totega Lista

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !