Ko maske padejo se literatura razgali

 

Pravijo, da živimo v neki normalni, strpni in tolerantni državi. Ni pa mi jasno zakaj se mora literarni Večer Blodenj spremeniti v masken bal? V primerjavi z tem, kar so razni strokovnjaki za umetnost prikazovali v Kapelici na Kersnikovi Mala Malca, toda bojim se, da Srečko Kosovel če bi bil še z nami nekako ne bi bil preveč navdušen nad perpormansom v zakulisju velikega odra Kosovelovega doma na pragu Evrope.

 

Ja, ta prag se nam zatika, ej ljubi Pahor do 3 jurjev neobdavčenih Evrov ste prilezli, še 4 pa vam manjkajo da bomo sprejeli odgovornost za spremembe. Govorimo o dvigu praga neobdavčene dohodnine za minimalne plače, to pa je zadeva ki se Sanjski odgovorni vladi zatika kot kost v grlu. 300 milijonov Evrov za delodajalce da bodo lahko skrajševali delavske šihte s e je le našlo, kaj pa Božičnica za delavsko rajo? Toliko bi pridobil vsak minimalni delavec, tudi če maksimalno dela na leto! Pa nič od tega. To pa ni lepo Pahor!

 

Medtem v Sarajevu Božički pred katoliško cerkvijo v obrambo sekularne Bosne in Hercegovine, mogoče čez ene tri generacije ponosne zvezde Nove Evrope? Res so čudna ta pota gospodova, da še državni vrtci niso več laični. Kaj pa ustava Bih? Velja jo spoštovani, če se vsaj malo ljubi državo, kjer se živi. Po pravici povedano svet ima dovolj vseh vojn in ekstremizmov, in Božični raketomet v Palestini je huda preizkušnja za levičarskega bodečega Ameriškega predsednika Baracka Obamo. Malo več strpnosti dragi moji pa bo ta svet lepši, se vam ne zdi, in vsaj na plebiscitni dan se ne skrivajte v maskah, če vsaj malo ljubite to deželo Lipovega cvetja, zasneženih gora in sinjega Jadranskega morja.

 

Sedaj ko smo se z zahodnimi in severnimi sosedi skoraj pobratili, in razkrili še zadnje bunkerje Hladne vojne v katerega sem prejšnji mesec skoraj nov padel, pa pojma nisem imel da je tam ob državni cesti čez Korensko sedlo. Sedaj imamo priložnost, da namesto bunkerjev gradimo ljubezen, in večina Decembrskih fešt z nekaj izjemami je bila vsaj v Sloveniji v tem stilu. Z literaturo pa vemo kako je, Slovenski film obup, Slovenska literatura performans, pol pa se ne čudimo, da folk najraje bere hranilne in telefonske knjige, pa Slovenske novice. Še sitih enih in istih Italijanskih pesnikov se mi zdi pametnejših od marsikakšnega Slovenskega literata: Oni vsaj o soli in sonci in nič o blodnjah. Bo pa prej Evropa propadla predno se bodo oni Slovensko naučili. Eden živi zelo blizu meje med samimi Slovenskimi sosedi v vinogradniški vasi – pa najbolj uživa ko jih gleda kako se za trgatev matrajo. Slovenci pa najbolj uživamo v pogrošnih Fukljicah in podobnem literarnem čtivu, kakšni kuharci in potopisu. To pa je približno vse kar se množično bere poleg Virginije Wolf in Daniele Steel na Slovenskem.

 

Sedaj je bolj jasno, zakaj razen Jančarja in Dese muck noben drug Slovenski literat ne more živeti od pisanja. Preprosto zato ker so oziroma smo premalo komercialni. Zato vsaj maske razkrijmo, pošteno je da se na literarnih večerih vidijo obrazi in nasmehi. Meni več od vseh financ in literarne slave pomeni poljub in objem kakšne oboževalke na literarnih večerih, kar je lahko tudi rahlo nadležno, pa še bodoča spremljevalka ne bo preveč navdušena, od vseh mask in performansov na literarnih večerih. Literatura se bere – zato ne rabi nobenih marketinških trikov.

Za te skrbi naša ljuba oblast!

 

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !