Evro ministrstrska pravljica

 

Še iz časov ministra Gregorja je poznano da z njim ni bilo dobro češenj zobati. Edini ki ga je ugnal v Kozji rog je bil kdo drug neki kot Martin Krpan iz Vrha pri Sveti Trojici. Martin je bil na dobrem glasu, kontrabant je zganjal z soljo in kresilnimi gobami. Nad žandarji se ni pritoževal, prej žandarji zaradi njega. Vse je pometal v bližnje jarke, če se pa je od tam kdo oglašal, mu je pokazal gorjačo. Tudi minister Gregor je imel velik rešpekt pred njim, običajno kadar je bil v njegovi družbi ni rekel nič. Kaj pa naj bi ob takem robavsu ? Klanjal se mu je in dajal dobrot z dvora da je Martin kljub obilni postavi težko nesel domov. Njegova kobilica se je šibila pod obilno težo, bil pa je edini na Kranjskem ki je od Cesarsko Kraljevega dvora dobival. Dajal pa ni nič. Kaj pa naj bi dajal. Saj je moral sol in kresilne gobe pošteno plačati. Da pa bi od skromnega zaslužka od prodaje soli in kresilnih gob še dajal presvitlemu Cesarju mu še na misel ni prišlo.

 

Seveda je Cesarsko Kraljevim dacarjem šla Angleška sol precej v nos, pa tudi Kresilne gobe so jih vznemirjale. Da je od tega treba plačati davek je bilo jasno. Martinu je bilo jasno da ne da nič. Saj tudi Cesar za njega ni napravil nič. Če drugim pobira davke naj jih. Njemu ne bo pobral nič.

 

In tako je Martin Krpan iz Vrha pri Sveti Trojici postal narodni junak. In v zgodovino Slovenskega naroda prišel kot edini ki Cesarju in dvoru ni plačeval nič. Cesar ga je imel še posebej v čislih, saj mu je ugnal precej Turkov. Le njegove mogočne postave, zraven katere je bil kot palček se je nekoliko bal. A Martin se ni. Tudi drugi so se bavili z kontrabantom. A so bili pohlevni, če jih niso žandarji ulovili in dali v keho so Cesarju plačevali davke. Z dacarji ni šale, čeprav takrat hvala bogu niso poznali ne računov ne davka na dodano vrednost, še manj pa enotne davčne stopnje. Vedno se je Cesarju in dvoru plačevala desetina od vsega, in tukaj ni bilo težav. Edina težava je bil Martin.

 

Ko pa je šla črno žoltava monarhija takole rakom žvižgat, in jo je nadomestila Kraljevina Jugoslavija so žandarji samo zamenjali uniforme. Prišel je nov rod kontrabantarjev, in tako se je nadaljevalo tudi v socialistični Jugoslaviji. Z to razliko da so se prve 2 desetletji z kontrabantom ukvarjali vsi razen dojenčkov.

 

In smo dočakali Evropo. Kjer se kuje Evro, tam žari nova Evropa. Dobili smo davek na dodano vrednost, a Martin je še naprej narodni junak. Junak ki mu ni para. Ker za njim ni bilo nikogar ki bi presvitli oblasti  dejal da ji ne da kar ji pripada je postal tudi literarni junak.

 

Dan danes nam Slovencem in Slovenkam ostaja namesto kontrabanta priljubljen šport prodaje pod roko. Tako se pomaga v Evrih prenizke plače povečati. Prodaja pod roko in brez računa se vse, od drv do solate in knjig. Ko smo že pri knjigah, zaradi davka na knjige si ga lahko država nekam vtakne ! Kdor se znajde , prodaja pod roko. Od vrat do vrat. Od znancev do žlahte. Knjižnicam pa podari knjige ali pa se že kako dogovori za plačilo.

 

Usoda svobodnih novinarjev je na robu lakote, kajti živeti od pisanja za cajtunge je sila pogumno dejanje. Če pa dobiš masten honorar, pa je treba posebno pogodbo podpisati. Tudi jurja honorarja dacarjem prijaviti in si tako višati davčno osnovo.

 

Država je zapleten mehanizem, najraje razume sama sebe, za ljudstvo pa nima pretiranega posluha. Če ima ga ima za  birokrate in delavce. Umetnike pa ne podpira najbolj. Kaj pa ima od umetnikov ? Stalno jamrajo, da od umetnosti ne morejo živeti ! Delat naj grejo si misli država, in pridno pritiska na poslance naj uzakonijo enotno davčno stopnjo. To je nekaj podobnega kot z vrha Triglava z avtom. Koliko metrov se da na vrhu Slovenije prevoziti ni poskusil nihče. Tudi še ni nihče poskusil kako je živeti z enotno davčno stopnjo. Toda vladni vele umi mislijo Evropsko, izvajajo pa Balkansko.

 

Manjka jim gotovina, pa nekaj zdrave pameti, ker njihovim bistroumnim odločitvam lahko rečemo le vožnja z avtom iz vrha Triglava. Cela Evropa pozna dvostopenjski davek na dodano vrednost, za hrano in pijače znižan , za knjige pa ničen ali zelo znižan. Ker dragi moji če hočemo kot narod preživeti bo treba tudi brati in pisati Slovenske knjige, če nočemo da nas Lahi in Yenkiji preplavijo z makaroni in Mc donaldsi.

 

Od besed do dejanj, od dejanj k Evropi, od sedenja k delu. Pa nikar ne posnemajte Martina Krpana iz Vrha pri Sveti Trojici ! Ker utegnete imeti resne težave. A na nekaj nobena vlada ne more vplivati : Na brez mejne nakupe ! Pa na diskonte ne pozabite, če boste tam kupovali lahko podvojite ali potrotrojite svoj dopust. Državi dajte kar ji pripada, trgovcem pa samo toliko kolikor je Evropsko vredno. Saj veste kupovati drugje bi bilo potratno. In ko kupujete, ni pomembna embalaža,  temveč to kar je v njo zavito ! In če se vam tudi cene v diskontih zdijo previsoke kupujte na kmetih. Tam je še ceneje, pa še sprehodili se boste daleč od mestnega hrupa.

 

Stvari so jasne, zadeve postajajo glasne, zato se postavite za svoj glas ! Ne pustite se več nategovati. Predno kaj date ali kupite si vzamite čas. Če pa kaj pod roko prodate si z tem samo pomagate ! Saj tudi država najprej poskrbi sama zase!

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !