Ob rob svetovnemu pesniškemu in Downovega sindroma dnevu

Če bo šlo tako naprej, dragi moji bo počasi zmanjkalo dnevov za take in drugačne svetovne dneve. Z čim nam vse fopajo in z svetovnim dnevom poskušajo brati šolde.

Sem mogoče Mati Tereza? Dobrodelna ustanova?
Banka? Dragi moji hiperinflacije že od konca 80 na srečo nimamo, je pa že leta prisotna hiperinflacija takih in drugačnih načinov zbiranja denarja.
Tudi jaz bi pristavil svoj lonček -  pa ne bo nič od tega. Namesto da bi država te zadeve uredila – zakaj pa že plačujemo davke? Dom za otroke z Downovim sindromom je krasna zadeva, samo čas je zelo neprimeren. Dajmo raje otrokom in odraslim z Downowim sindromom možnost – delo! Nehajmo jih stigmatizirat, čustveno gledat in objokovat. Sposobni so za vsa fizična in lažja intelektualna dela. Država naj plača mrežo asistentov in za dobro voljo bi lahko vsaj naše fakultete v internih kavarnah lahko zaposlile te še vedno stignmatizirane ponosne državljane te naše ljube države. Kaj pa osebam z Downovim sindromom manjka – razen da niso ravno Einštaini in so malce bolj počasni. To pa je v glavnem vse.

 

Kar se pa tiče fopanja z Svetovnim dnevom kulture, pesništva in knjige mi gre vse skupaj že rahlo na živce. Naj mi plačajo potne stroške in dnevnico pa bi tudi jaz sadil rožice. Drugače grem raje v nakupovalne centre in knjižnico in kakšen pohod. Sem pa trdno odločen da bom v prihodnosti svoje pisarije sam izdajal in sam kasiral. Izjema so zborniki. Smo v obdobju ko bi vsi nekaj kasirali. Lepo je saditi pesniške rožice to je nekaj takega kot z trdim pred vrati. Lahko ti deklica, ki pravi da je zaljubljena vate pravi da si ne vem kaj, dokler ne da pa so vse besede zaman.

Vsi smo na trgu dragi moji. Povsod po svetu se nastopanje na literarnih večerih plača. Pesništvo ne more biti komercialno. Komercialna je samo žgečkljiva literatura, politična satira in novinarstvo. To so žanri ki prinesejo denar. Mislite da mi v nakupovalnih centrih dajo kaj zastonj? Kaj pomaga vsa ta patetika, čustva in evforija ki jo zganja predvsem tv nacionale? Vse to sajenje rožic okoli otrok? Večina ki to naklada za to dobi honorar. Koliko exstradnih in novinarskih zvezd posluša in gleda svoje nakladanje? Si uspešen ali pa nisi. In pri vseh mojih več kot 500 objavah mi ne patetika, ne čustva in evforija niso pomagali. Pomagala mi je samo kvaliteta, pravi čas in pravi urednik in predvsem aktualnost. Utrujen sem že od tega fopanja – zato z svetovnimi dnevi počasi. Dosegel sem pol profesionalni status in me amaterji ne zanimajo več. Prostor na literarnih večerih sem dal mlajšim in manj uveljavljenih. In dokazal da za pisanje ne rabiš nobenih šol. Rabiš talent, tipkovnico in navdih. To pa je približno vse.

 

Namig tedna:

 

Če radi sadite rožice jih ne pozabite zaliti, če pa slučajno ne veste, kakšen svetovni dan je danes niste nič zamudili. Bolj kot vsi svetovni dnevi zaleže pošten sex

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !