Kreativna kriza ( tretje pismo Primorskemu dnevniku )

 

 

Dogaja se tudi najboljšim, naj kreativnejšim in najbolj zagnanim piscem, pisateljem in političnim satirikom. Če je Ameriški satirik Art Buchwald v svojih najboljših letih sodeloval kar z 400 časopisi, je to zdaj zame bolj slaba uteha.

 

V mail boksu me čaka priponka Primorskega pesnika Berta Pribaca. A nekako ni volje za brati. Vročina nas stiska, tisk pa pritiska. Za Primorski dnevnik pa itak velja, da se vsake toliko časa barako zapre. Sedaj je že nekaj let zadruga, iz najhujšega so mimo – ne razumem pa zakaj uredništva ne presele v Slovenijo, kjer so stroški novinarskega dela nižji. Pa smo tam kjer ni komarjev. Odkar Brezigarja ni več na Primorskem se le nekaj premika, premakne pa bolj malo.

 

Značilnost zamejstva, oziroma tam živečih Slovencev je popolna zlitost z Italijanskim okoljem. Težko boste našli zamejca, ki ne bi v vsak izgovorjen stavek ne vtaknil vsaj ene Italijanske tujke. Drugače pa biti Slovenski zamejec ni ekonomsko tako slabo. Vsaj jurja Evrov na mecec. Novinarske plače v Italiji se začnejo pri 2 Evrskih jurjih, odgovorni in glavni pa vsak mesec pokasirata vsaj 3 jurje in več. Neto seveda. Ni slabo. Ob vsem rompu in pompu novinarskega sindikata, ki je v Italiji eden najmočnejših je poklic novinarja v Italiji sanjska služba. Vedno so krivi drugi, plača pa je vsak mesec. In to ne slaba! Ko pa Primorskemu zaškripa pa se nabere šolde in gre naprej.

 

Za razliko od  Primorskega so vsi aktualni Slovenski dnevniki več ali manj pozitivni. Ker so se prilagodili času, navadam in željam bralcev. Delo poleg vsega ostalega ob petkih ponuja del vsebin New Work Timesa, cel kup prilog, Mag ob ponedeljkih. Vsak teden nov filmski dvd in tako naprej! A po drugi strani je dobro, da Primorski izhaja, saj z mikro lokalnimi novicami prinaša v Slovenske vasi življenje. A kaj bo, ko ne bo več starejše generacije, ki je na Primorski naročena pol stoletja in več? Primorski je predvsem gospodarsko in politično analitično šibek, problem pa je, da dobri Slovenski novinarji gredo na Il Piccolo, Mesagero Veneto ali še boljše Italijanske časopise. Sanjske plače do 10000 Evrov mesečno. Tako Evropo bi lahko imeli tudi v Sloveniji. Novinarske plače v Sloveniji so zgodba zase. Novinarska plača okoli jurja Evrov. Uredniška pa redko doseže 2 jurja in več. Če temu dodamo tradicionalno zamejsko apatičnost do vsega, kar ni potrošništvo in muha enodnevnica se ni čuditi da so mikro lokalne novice zamejstva zvezda Primorskega dnevnika. Sedaj prihaja čas kislih kumaric, dolgih uredniških in novinarskih dopustov. Ko bodo več ali manj polnili strani lokalnih novic Primorskemu lokalni dopisniki. Preden oni to napišejo, pošljejo in objavijo je novica že tako zarjavela da jo preglase na minuto osveževani novičarski portali.

Namig tedna:

Bojim da Slovenske zamejce bolj skrbi začetek turneje Angleškega pevskega talenta Susan Boyle kot mikro lokalne novice. Te pa so v zamejstvu ene in iste. In bojim se, da so zamejski Slovenci bolj informirani z novicami iz Zda kot od domačega okolja. No ja, vsaj vinjetno bitko je minister Vlašič dobil. Da ne omenjam trgovske dvojezičnosti v Slovenski Novi Gorici? To pa je verjetno že zgodba, ki presega okvire Primorskega dnevnika!

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !