A res potrebujemo samo majhen nasmeh in majhen objem?

 

 

 

 

Ljudje smo delavna bitja, ne glede kakšne narodnosti in kje živimo morami delati  - da preživimo. Genski inženiring na našo nesrečo še ni iznašel rastline, ki namesto plodov rodila kakšno žlahtno konvertibilno valuto. Fino je to – bolj kot zalivaš, pleješ in gnojiš – bolj rasejo devize ali pa kar €vri! Ni slabo!

 

Opravičujem se ker sem malce zašel na področje znanstvene fantastike. Delovna scuzanost celega dneva ima očitno posledice. Skratka če zanemarimo želje in potrebe, ljudje pač potrebujemo sebi podobno in naklonjeno sorodno dušo nasprotnega spola. Seveda ko se zaljubimo, ljubezen cveti, naš in malce manj njen trr pa ravno ne zeleni. Ljubezen gre žal skozi želodec in denar. Ker pač nimamo vedno idealno prej omenjenega, ampak imamo denarja za sproti in ljubezen na čakalni listi je pač treba v life. Če imamo avto je to mala malca, če pa ne, misija nemogoče.

 

Mogoče res Slovenija poka po šivih glede na dejstvo koliko javnih prireditev ima, a vse čez vikend? Se bo kdo spomnil tudi kakšno prireditev organizirati v ponedeljek ko smo prosti vsi ki čez vikend delamo? Nič od tega? Večeri doma so boring a še vedno bolje kot zapijanje in zabijanje časa in energije po lokalih? Ukvarjanje z športom, mogoče vpis na kakšen tečaj tujega jezika ( mogoče pa nam tam uspe najti sorodno dušo )   - nekaj malce humanitarnega za pomoči potrebne in za talente? Lahko živimo sivo življenje Brigid Jones, lahko pa se osvobodimo spon ki nas ovirajo in zaživimo novo življenje. Samo premakniti se je treba – in se premik zgodi! Iz dnevne rutine je težko zlesti, še težje nekaj narediti zase – da ne razglabljamo o kakšnem poštenem in dovolj dolgem dopustu. Življenje je knjiga želja: Uresničimo jih!

 

Ker če se bomo kar naprej vrteli v krogu in postavljali in odgovarjali na ena in ista vprašanja ne bomo nikamor prišli. Na eni strani imamo tehniko, ki nam za drobiž omogoča čudeže, na drugi pa našo premajhno samozavest. Smo res ujetniki lasnega ega in okolja? Se še spomnite besed našega največjega državnika, bivšega predsednika republike dr. Janeza Drnovška o našem prevelikem egu, egoizmu in nesposobnosti da bi videli še koga drugega razen samega sebe. Njegovo gibanje je preseglo vsa pričakovanja, na nas pa je, da se od tega vsaj kaj malega zapomnimo. Ker medtem ko hudič naš še zaenkrat zelen svet vedno bolj črno barva je čas za korak naprej. Mar ne Slovenija?

 

Namig tedna:

 

Največja in najbolj finančno potratna pisateljska fešta Svetovne in manj Slovenske elite je hvala bogu za eno elito za nami. Sporočilo Vilenice je eno samo: Kulturni boj in elita!

 

Na Dragi poleg sajenja rožic niso nič novega povedali. Kaj pa naj bi?

 

Seveda najuspešnejši Svetovni pisatelji niso nikoli nominirani niti povabljeni na ideološko obarvana srečanje Vileniške provience. Koliko izvodov že prodajo zvezde letošnje Vilenice če odštejemo Borisa Pahorja? Se pa da tudi brez spremljanja Vilenice odlično živeti mar ne Slovenija.Bo že držalo

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !