O pravih in nepravih umetnikih, o naših in vaših, in nenazadnje smislu Politične satire

 

 

» Lordwales ekskluzivno za svoj blog in morebiti kakšno bralno pismo »

 

4 leta stara računalniška mašina  večerno tipkanje in kakšen umetniški namig o zafrustriranosti in seveda pravih in nepravih umetnikih. Seveda ta pravi so zbrani v Slovenskem pisateljskem društvu, na literarnih delavnicah in podobni literarni solati pa malo manj pravi. Če vse skupaj zanemarimo, šteje žal v tržni ekonomiji samo bralni doseg, uredniški da in prodajni ali nakladni uspeh. Skratka tisti ki mislijo, da so veliki literarni umetniki, ali pa jim je to očitano, že dolgo niso odčitali električnega števca. Literarna umetnost gor ali dol, preživeti je treba. In Cankarjanska revščina zagotovo ni v ponos klasičnemu Slovenskemu literatu ki razen 5 enih in istih nikoli ne preseže 1000 prodanih izvodov. Slovenija je pač premajhen trg.

 

Desa Muck in Jančar, pa Janja Vidmar, pa mogoče še Vida Žabot ti nekako od literarnega ustvarjanja prežive, ostali pa imamo hoby program. Edino kar preostane so časopisi, naše pisanje in dobra uredniška volja. Zato je mlatenje prazne literarne slame brez predmetno. Zlasti v tako težko stečajni situaciji ko delavci množično dobivajo delavsko knjigo kot rečejo na Štajerskem. In če temu pridamo še ščepec ideološkega boja – in seveda mastne tajkunske in menedžerske plače, in delavčevo obrano kost namesto spodobne plače je jasno zakaj sta v Večeru ob torkih še vedno dve strani politične satite bolj poznane kot Toti list. Če že navadni ljudje ne moremo spremeniti tega krivičnega sveta ( iz naše perspektive ) ga vsaj smešimo, zbadamo in kakšno pikro spustimo. In medtem ko hodimo skozi Blatni dol te naše doline Šentflorjanske je potrebno trenutno politično in tudi gospodarsko situacijo malce zbosti.

 

Ker pa štejejo samo dejstva, in bančna pasiva je treba svoje delo komercializirati. Kdo je tukaj literarni umetnik ali ne naj odloči trg in manj literarne subvencije, in naj zlasti Ljubljanska literarna in pesniška elita naj ne bo tako vzvišena ob koritu državnih financ. In ko smo že pri literarnih umotvorih: Nikar ne poskušajte samo od literature preživeti. To počnite zvečer, čez dan pa delajte prvo službo.

Namig tedna:

 

Ta svet bo zagotovo lepši, ko bo narod razumel, da se za svoj narodov blagor bo moral predvsem sam boriti. Kar ne zmore vsa politika, tako vladajoča in opozicijska in vsi kadi in sodi zmorejo Muralisti. Dvomimo pa da so jih njihova beda in obup Slovensko literarno elito kaj preveč ganila. Oni predvsem gledajo na naše in vaše. In ob vsem tem ni zanemarljiv podatek da ima neuradna založba Slovenskega pisateljskega društva desne provience ( pa tudi če bi bila leve ne bi bile velike razlike ) Nova revija polovico neprodanih knjig. Za razliko od Mure ki vso svojo proizvodnjo vedno proda. Ideološke knjige, pa najsi bodo naše ali vaše se nikoli niso dobro prodajale.

  • Share/Bookmark
 

3 komentarjev na “O pravih in nepravih umetnikih, o naših in vaših, in nenazadnje smislu Politične satire”

  1. pika pravi:

    Tisti, ki pri nas piše, da bi s tem preživel, je, vsaj pri nas, naiven idealist. Sama sem totalen naiven idealist, a tako naivno idealistična nisem. Toliko, da postavim realtivno zadeve na tla. A vseeno mislim, da moraš delati tisto, kar nosiš v sebi. Če je to dober glas, poslu, poj; če je to sposobnost s fotoaparatom ujeti trenutke lepote, potem fotografiraj; če je to umetnost besede, potem jo prelivaj na papir (ali ekran). Žalostno je samo to, da moraš imeti tudi talent za trženje, da bi tvoje besede prišle do ljudi, ki so jim namenjene. Pišeš lahko zase; a nekako nihče ne piše samo zase. Tako kot nihče ne poje samo zase. Vsaj sama mislim tako. Besede so moje misli, moja čustva, moja duša in srce. Želim nekaj povedati in mislim, da bi nekdo to rad slišal. Morda sam razmišlja podobno, a ne zna, ne uspe, tega izraziti na takšen način. Vsi obvladamo v določenem smislu komunikacijo. A tako kot ne znamo vsi poslušati, čeprav slišimo, ne znamo vsi povedati, čeprav govorimo (ali pišemo). Razlika med enim in drugim je samo v načinu izražanja. Ali odraćžam to skozi jezik ali skozi prste moje roke. Pomembno je samo, kako tisto v sebi, prelijem do drugih… do drugih misli, src, duš…

  2. lordwales pravi:

    Odlično povedano Pika

  3. vlatka vlatka pravi:

    Lord,

    meni gre kar dobro.

    Od 11oo komadov, jih imam doma še kakšnih sto…, pa če to ni napredek… :) :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !