Medijske svobode ne dobimo na recept – Zanjo se moramo boriti – se vam ne zdi?

 

 

Zdi ali ne zdi, dragi moji, tole poročilo Organizacije Novinarji brez meja za letos je sicer za Slovenijo manj ugodno, zdrseli smo navzdol po lestvici iz lanskega 30 mesta na letošnje 37 mesto. Če pustimo stat pri miru organizacijo Freedom house, ki je brez dvoma pro Ameriška, saj jo delno financira Ameriška vlada ( padec Slovenije iz 46 na 49 mesto ) ki je v bistvu za Slovenijo še nekoliko slabša si ne moremo kaj da se vprašamo:

Kaj pri streli se je z našo Kokoško zgodilo, da nekoliko bolj objektivno in za Slovenijo ugodnejše medijsko poročilo veliko manj pro Ameriške organizacije Novinarji brez meja Slovenijo postavlja za tipične banana republike Afrike kot Gana in Namibija. So tam res medijsko svobodnejši kot mi, pod Alpski Slovenci? Pri obiranju banan še nekako, pri klasični medijski svobodi t.i. Objektivnega, Neodvisnega in Avtonomnega novinarstva pa bojim da ne. Dokler bo pri nas cvetober resnično Svobodnih medijev, kot rtv Nacionale Demokracija in Reporter se bojim da bomo naslednja leta še za kakšno mesto zdrknili po medijski svobodni lestvici navzdol. V redu, boste porekli, vse ostalo je leva propaganda. Pa ni čisto tako, porečem jaz. Uredniško so trije največji dnevniki pri nas pro vladni pri sicer zelo ohlapnih uredniških smernicah, bibliji vsakega ki hoče imeti plačane objave. Vendar so pro vladni glede na aktualno vlado. Lastni vladi pa ja ne bodo pluvali v skledo. Kar še ne pomeni da ne smejo biti kritični. So pa definitivno od aktualne politike neodvisni, ker se bojim, da vse to kar spada pod dežnik desnice je od politike ve se katere zelo odvisno.

 

Problem je v tem, da zelo ohlapno levemu bloku kar nekako naj bi trije največji Dnevniki pri nas bili manjka proti utež resnega konzeravativno desnega dnevnika, ki pa naj ne bi bil piar desnice. Problem Slovenske desnice je v tem, da si z njo kaj dosti ne moremo pomagat.

 

Vendar je to stvar treba razumet tudi tako:

 

Levi dnevniki pomeni da so svetovno nazorsko liberalni, kar pa še ne pomeni da so piar levice. Tako kot je naš osrednji dnevnik Delo kritičen do aktualne vlade tako je ves desni novinarski blog nekritičen do opozicije. Aktualne seveda. Zato smo pač zdrknili za 7 mest navzdol, ker vodilni trije novinarski centri Slovenske desnice niso samo svetovno nazorsko desni, kar ni nič narobe, narobe je pač to, da so klasičen piar desnice. Ki pa kot sem že povedal, taka kot je, ni ravno v veliko pomoč gospodarsko in socialno obubožani Sloveniji. In zdi se mi, da to kar napišejo Večer Delo in Primorske novice t.i. levi novinarski blok brez botrov tam zgoraj v visoki politiki uprav t.i. politično nastavljeni ( kar se je rešilo z ponovnim prihodom Laščanov v upravljanje Dela ) nekako zdrži. Je že kdaj levi novinarski blok pri nas koga žalil?

15 minut branja Demokracije in Reporterja pa je dovolj za resen glavobol. O tem zgovorno drži število sodb ki sta jih prej omenjena medija zgubila. Lahko je napisat, da je aktualna vlada slaba težje pa je za to najti argumente. In kaj lepo prosim ima tretja povojna generacija katere pripadnik sem z Hudo jamo in takimi rečmi. Popolnoma nič. Namesto da nas desnica z tem fopa dnevno naj nekaj naredi na gospodarskem in socialnem področju.

 

Namig tedna:

 

Malce sem se razpisal, če k vsemu napisanemu dodamo še t.i. tajkusko zgodbo in tisti slavni sestanek v pisarni bivšega predsednika vlade z bivšim Laščanom, bivšim Istrabenzom in bivšo direktorco dela Jsk je vse jasno. Delo za piar desnice, v zameno za 25 % Mercatorja. Že nekoliko obrabljena zgodba. Šolski primer nečesa kar ne bi smelo pri nas zgoditi!

 

Pripis tedna:


Pripisati veliko ni kaj, če pa imate dovolj politike, in ob sebi nobene ljubice ali ljubimca vam preostane še Vroči kaj, vroči ddv in vsebine na internetu.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !