Vas kaj skrbi prašičja gripa

 

Pravzaprav še sam ne vem kaj me v tem trenutku skrbi – dragi moji – rahla depresija ki me občasno prijema že leta se me je spet poskušala lotiti, a se ji ne pustim! Osvežim vse najpomembnejše podatke, in vse štima kot je treba. Najpomembnejši je seveda podatek koliko imam na trr računu. Tega znam na pamet, kljub temu da si  nikoli ne pišem stanja. Listke z bankomatov vržem v rudzak in to je to. Kose jih v kake pol leta skupaj z računi iz trgovine nabere preveč jih raztrgam in vržem v smeti. Če bi pa še to arhiviral potem bi se mi pa ta depresija kar naprej ponavljala.

 

Če se spomnim študija pishologije – to so tiste rumene knjige ki so mi pomagale da sem ponovno zajahal tipkovnico ( kakšno žensko pa v bljižni prihodnosti a se pisanju ne mislim zaradi ženske odpovedat ) je zadeva taka:

 

-          Zavestne oblike strahu: Strah, nervoza in skrb

-          Podzavestne oblike strahu: Depresija in tesnoba

 

 

In če k temu dodamo še tisto nesrečno šalo okoli Ameriškega predcednika lahko dodam le naslednje: O Ameriki samo najboljše! Tudi če smo se samo hecali oni mislijo resno, prav zato vsa tista litanija na koncu Erotične zgodbe na Večerovem blogu. Kdo ve če bela hiša ne bere Slovenskih blogov! Pravzaprav me niti Clintonov honorar ne skrbi preveč, stvari so jasne, in pripomniti ni kaj. Za tak honorar sem jaz osebno pripravljen ob kateri koli uri 45 minut pridgati v Cankarju, pravzaprav dam še boljšo ponudbo, 1 urni bonus za povrh. Tak je to – dragi moji – povrh in počez. Hvala bogu  - depresija moja je izginila in vse štima kot je treba.

 

Nekateri in nekatere ob takih ne preveč veselih dnevih jamrajo o osamljenosti, a jaz se osamljenega ne počutim. Zgovoren kot sem, se mi za znanstva in poznanstva ni bati, kdo ve, mogoče pa bo le kakšna odkrila zaklad v meni? Rečeno za povrh. Tipkam pa res hitro saj ni še minulo 15 minut ko sem to natipkal. Je še kaj za dodat dragi blogerji in blogerice? Pravzaprav ne veliko, razen sladke bolečine o vseh bivših romancah. Ženske so uganka ne veste še tega

Namig tedna:


Z idejo o Aforističnem društvu mislim več kot resno in se niti približno nisem malo hecal. Imam že en pozitiven odgovor. Ne grebem se za nobene vodstvene položaje. Namen društva je predvsem druženje! Tega pa nenazadnje rabimo se vam ne zdi

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !