Napredek pri ljubezeni je premo sorazmeren vaši karieri

Dragi moji, sliši se čudno, a resnično. Bolj kot smo karierno uspešni, manj sreče imamo pri ljubezni. Kljub nekaterim namigom, da se da tudi oboje da a samo z pogojem, da to oboje že imate. Kariera je čudna stvar. Prinaša nam lastno zadovoljstvo, slavo, denar. Kaj pa nam prinaša ljubezen? Toplino, zaupanje, sex in posledično otroke. Kariera zahteva dosledno spoštovanje rokov, nobenega zezanja in resnost. Ljubezen zahteva prosti čas, graditev gradov v oblakih in oblikovanje lastne družine.

Se pravi povprečnost ali nadpovprečnost. Gospo kariero čisto nič ne zanimajo ne vaša ljubezen ne vaši otroci, še manj pa vaša neprespanost. Zanima jo samo: Ali boste do roka časovno naredili, ker če ne boste, bo hitro na mesto vas konkurenca. Pomislimo na uspešne mlade intelektualke, z diplomo in ugledno službo, ko sem jim odločba za stalno delo izmuzne zaradi hitenja glede in okoli otrok. Če bi nekaj mesecev, let počakale bi trdno zgradile kariero, in še vedno ujele biološko uro. Ker resnici na ljubo za kariero je potrebno vsaj desetletje in še več garati, se odpovedovati, in stremeti k enemu samemu cilju: uspeti! In ko so lovorike slave, je tudi za družino lažje. Mogoče je za povprečneže nespremenljivo da ima ženska otroka na višku kariere po 35 letu a ker je kariera trdno zgrajena je nič več ne more porušiti. Niti en dva ali več leto dolgih porodniških doma! Narobe misle vsi, da se da oboje uspešno vozit, da se, a za ceno lastnega zdravja.

Najslabše se godi ženskam, ki ostanejo doma. Iz tega ali onega razloga, največkrat pa zaradi otrok, ki prihajajo zaporedno na svet. Jamranje, da bi država mogla več pomagati. Ob tem lahko zapišemo Kenedijevo:

Ne sprašujte se, kaj lahko država naredi za vas,
naredite vi raje kaj za državo. Vse te solzave zgodbe velikih družin na robu revščine ganejo vendar velja protestantska: Imejte toliko otrok kolikor jih lahko preživite. In predvsem ne hodite na šiht če ne dobite plače. Delajte 2 službi in ne verjamite mamicam, ki se javno delajo kako z otroci uživajo. Kajpada, hočejo biti povprečne, všečne in zadostiti statusnemu simbolu. Vsaj večina. In gane tista zgodba, kako receptorka nekega Slovenskega hotela ni hotela paziti na dojenčka, ko je mamica z starejšim šla po opravkih. Mamica je napisala pismo bralcev. Časopis objavil. Pa so res dolžni tujci paziti otroke. Če jih imate, ste starši, kar pomeni da jim morate do 18 leta paziti, vzdrževati in financirati. In pomislite, tudi gospa kariera ne vpraša, kako kariero zmoremo. In predvsem drugi namesto nas  ne bodo delali.

Namig tedna:

Mogoče se napisano bere nekoliko ostro a dragi moji pričakovati v kapitalizmu da bodo drugi delali namesto nas je res naivno. Še posebej tujci pazili na otroke. Pa naj naša največja cerkev pridga kar hoče

  • Share/Bookmark
 

12 komentarjev na “Napredek pri ljubezeni je premo sorazmeren vaši karieri”

  1. nish pravi:

    Pri drugem stavku sem nehala brat. Ker je napisana ena velika oslarija.
    In dokler boš tako obupano iskal ljubezen svojega življenja/ti kar mirno napiši, da to niiiii res sploh/….bo še zeeeeelo daleč od tebe.
    Tole je obnašanje enga najstnika…tolk da veš.
    /cviljenje kako ne gre kariera pa ljubezen…al pa kariera pa otroci skupaj, je en velik bulšit…oziroma trapast, 100000x zlajnan izgovor/

  2. P.J. P.J. pravi:

    Torej… sta ljubezen in kariera (po tvoje) v premem ali obratnem sorazmerju? Zdi se mi namreč, da sta si naslov in besedilo kontradiktorna.

  3. kastiljo kastiljo pravi:

    Ne morem si pomagati, da te nebi popravil – vsaj glede na to, kaj si pisal v blogu, bi moralo biti v naslovu ‘obratno sorazmeren’ in ne ‘premo’. Premo sorazmeren pomeni, da če se poveča ena količina, se tudi druga za isti faktor … Ne uporabljaj izrazov, ki jih ne razumeš!

  4. lordwales pravi:

    Je oslarija za žensko intelektualko da zaradi otrok ostane brez službe in dohodkov?
    Kje sem napsial, da išečem ljubezen svojega življenja?
    Ker je ne išćem!

  5. spomincica spomincica pravi:

    kaka bedarija! a zdej pa kao intelektualke ne smejo met otrok, al kaj, da bodo s tabo z ramo ob ramo gradile neko kvazi novinarsko kariero?! :roll:
    pa še to: res ni težko bit samski moški brez otrok in graditi kariero (ali pa “kariero”), kajne? ampak resnično uspešen si šele, ko furaš kariero z ramo ob rami z družino in ti kljub utrujenosti in neprespanosti uspeva. pa sploh ni težko. verjetno zato, ker se trudiš in žanješ uspehe z nekom, ki te ljubi.

  6. lordwales pravi:

    Prvič:

    Ni nobena kvazi novinarska kariera. Je kariera.

    Drugič:

    Nikjer nisem zapisal, da intelektualke ne smejo imet otrok.

    Tretjič:

    Nisem pisal o sebi temveč sem naredil praktično primerjavo.

  7. P.J. P.J. pravi:

    Za gradnjo kariere velja t.i. pravilo 10 tisočih ur. Toliko je namreč nadpovprečno nadarjenemu človeku potrebno, da se z vso predanostjo posveča neki vsebini in tako zgradi trdne temelje lastne avtoritete, ki je predpogoj kariernega delovanja.

    Mnogi nabiranje izkušenj in vzpon po izkustveni lestvici inačijo s kariero – vendar je slednje redko upravičeno. Redki namreč v tem obdobju uspejo uveljaviti “osebno blagovno znamko” – torej elemente osebne prepoznavnosti, ki jih izdelek izžareva.

    Kdor znotraj tega obdobja nabiranja izkušenj ni sposoben ljubiti, naj se vpraša, ali ga delo, ki ga opravlja, sploh izpolnjuje. Delo, ki človeka ovira pri osebnostnem razvoju nikakor ne more biti opravljanja vredno, nikakor pa ne more biti trden temelj za kariero.

    Nekako ne razumem poante prispevka. Ljubezen do dela in do sočloveka sta samo dve plasti istega čustva. Partnerski odnos do sodelavcev ne izkljčuje drugih partnerskih odnosov. Niti dela o kapitalizmu in konkurenci ne razumem najbolj. To, kar ti opisuješ, bolj diši po strahu in nadkompenzaciji. Kaj je torej poanta?

  8. Mavrična pravi:

    Ej, zgleda da samo vsi drugi opazimo, ti sam pa ne – v vseh tekstih izpostavljaš iskanje ženske in tarnaš na ta račun, hkrati pa neuspešno zanikaš, da ti je hudo, ker si brez ženske.

    No, zdaj jo pa še mimo pihneš z naslovom, potem pa ravno kontra pišeš v besedilu.

    Dobronamerno: razčisti sam s sabo. In če boš ob tem ugotovil, da bi rad imel partnerko, začni delat v tej smeri – in upoštevaj pravila igre, ker od časa do časa v svojih razmišjanjih na blogu mimo sekaš. Če boš pa ugotovil, da ne potrebuješ ženske poleg sebe, pa nehaj tarnat in izpostavljat nonstop žensk v tem kontekstu.
    Saj veš – ali se sprijazniš s stanjem ali pa nekaj narediš v smeri, da bo boljše.

    Kar se pa tiče premo in obratno sorazmernosti. To je ravno obratno, a veš? ;)

    Sem se ob tem spomnila na nekega mojega soseda, ki je razlagal, da mu bodo neke kable speljali indirektno do hiše, in zraven kazal ravno črto od vira do hiše. Kakih desetkrat je v dveh minutah ponovil tisti indirektno, dokler niso otroci imeli dovolj in so mu razložili, kaj govori in kaj kaže. Pa še slovensko besedo so mu povedali, ki jo zdaj zna uporabljati.

  9. lordwales pravi:

    Kakšna pravila igre Mavrična pa naj bi bila?
    Žensko ki bo kar naprej prdgala res ne mislim iskati,
    pravzaprav mislim da mi žensk ni treba iskati,

    nenazadnje imam kot nominiranec Bobu Blog imam oboževalke,
    ki me bodo poiskale, in zakaj si težiti življenje.

    Psihično najstabilnješi v zadnjih letih, niti sindrom Božiča me ne prizadene več.

    Vse dobro v novem letu

    Lordwales

  10. P.J. pravi:

    No ja… Sporočilo je zanimivo. Drznil si bom sklepati, da obstaja vzorec vzbujanja pozornosti pri ženskah. Tudi odgovori na komentarje so skoraj izključno namenjeni ženskam. Si opazil?

  11. Mavrična pravi:

    Tudi tebi vse dobro v naslednjem letu, sploh pa, da boš videl in našel tisto, kar (ki jo) iščeš …

    Pri pravilih igre pa sem mislila na pravila druženja z ženskami, že od pradavnine obstajajo pravila, spremenila se v svojem bistvu niso, so se pa posodobila :)

  12. lordwales pravi:

    Hvala za vse lepe želje – enako tebi!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !