Zakaj me vse te Božične melodije rahlo najedajo

 

Resnici na ljubo, dragi moji, me ves ta komercialni cirkus in Božični napevi že rahlo najedajo. Ker radia ne poslušam, so me najedali samo v nakupovalnem centru, in to vse Decembrske ponedeljke ko sem šel tja na kosilo in po najnujnejših nakupih. Do zadnjega ponedeljka pred Božičem je še nekako šlo, ker je bila Božična vsaka tretja a ta ponedeljek vse. Na srečo so zvočniki samo v promenadi in na wc. Ker če bi moral te napeve poslušati še med policami ne bi kupil nič. Po tretjem Božičnem napevu možgani izklopijo.

 

Pa mi prosim povejte, kako naj se človek skoncentrira na kupovanje Dolgih zimskih gat – če te prej zasitijo z Božičnimi napevi. Dolge gate so srečno kupljene in so v omari. Zima bo še dolga, nakupavalni centri so itak katedrale potrošništva, podjetni trgovci bi lahko še polnočnico tam organizirali in zraven še vesele nočne urice?

 

Težko si je predstavljat, da se povprečni nakupovalni center zapira ob 9 zvečer, v najboljšem primeru ob 8 zvečer. 6 na teden! Za koliko delajo zaposlene in zaposleni v nakupovalnih centrih – ni treba preveč razlagat. Vsak Svobodni novinar ki malce več pošilja časopisom zasluži več. So dobili Božičnico? Še največ zaradi ostre trgovske konkurence dobimo potrošniki. Brez nakupovalnih cetrov ne gre, kakor ne gre brez sexsa. Zadovoljni z njimi ali ne to je naša realnost. Popolna svoboda nakupovanja, naša ustavna pravica. Kdo bi se še matral na sejmih in v manjših trgovinah če v nakupovalnih centrih dobimo vse. Če smo samski še ljubezen. Vsi veliki trgovci poudarjajo družbeno odgovornost. A najboljša družbena odgovornost dan danes sta 2 službi in varčevanje v treh stebrih. Rentnem depozitnem in vzajemnem. Če si vzamete čas lahko z pazljivimi nakupi v različnih nakupovalnih centrih lahko prišparate vsaj minimalno plačo na leto. Tako kot se najemo v restavracijah nakupovanih cetrov za tako majhen denar se ne nikjer. In vsi so prijazni z nami. Same mlade, luštne in nasmejane blagajničarke, sem in tja tudi kakšna starejša a verjemite mi da se bojim da prav veliko moških blagajnikov letos nisem zagledal. Zagledal pa sem se sam vase, in zavzdihnil: Kam nas pelje to potrošništvo? In ko z drhtečimi rokami primeš kartični izpisek  - ki je enak tretjini limita, ki je pri meni najmanjši po defoltu si rečeš: Hudirja! Saj sem zmagovalec recesije! Ste tudi vi?

 

Namig tedna:

 

Poslal sem točno eno novo letno čestitko. Pa še to sem kupil v nakupovalnem centru. Kupil nisem niti enega Novo letnega darila. Vedno bolj prisegam na gotova dejstva!

  • Share/Bookmark
 

6 komentarjev na “Zakaj me vse te Božične melodije rahlo najedajo”

  1. mari pravi:

    se strinjam s prvim odstavkom. in z naslovom. mi gre tale sladkobnosti in božičkove kape in “i’m dreaming of the …” in kaj je še takih poflov na eno stvar. pazi, zej pride še silvestrovo in alfi s svojim poljubom. še bo veselo!

  2. nevenka nevenka pravi:

    Ne vem no, mislim, da je lahko vesel vsak, ki je res še lahko potrošnik.
    Včeraj sem po TV gledala žalostne ljudi, ki so čakali v vrstah za dva kg moke, tri kg sladkorja, dve vrečki testenin in nekaj litrov mleka, na Rdečem križu in potem še vrste na Karitasu.

    In v centrih vidim ljudi, ki zelo skrbno nakupujejo, pazijo, da ne izbirajo dragih artiklov. In v teh časih sem vesela, če kdo lahko brezskrbno nakupuje vse kar potrebuje in morda želi. Nikomur ničesar ne zavidam. Veliko bolj me skrbi obratna slika. Trgovine so zato, da prodajajo, to je njihova temeljna dejavnost in jim je ne mislim prav nič očitati. Kaj pa ljudje kupujejo tako zelo očitno preveč in brez potrebe, morda čokoladke za otroke, kaj? Se ti zdi, da pojedo preveč za praznike?
    Saj med letom večina veliko manj. Prazniki naj bi se vsaj v nečem ločili od navadnih dni. Ponavadi se ravno po tem, kaj se znajde na mizi. Tudi revnejši ljudje bi radi imeli praznike.
    Mene od vsega najbolj moti ravno to, da si nekateri ne morejo privoščiti ničesar.
    In ravno ob praznikih se počutijo še revnejše.
    Le zakaj bi me ob tem motila praznična muzika? Le zakaj?

  3. mari pravi:

    mogoče zato, ker je veselost in idealno življenje, ki ga opisujejo božične pesmi, v tako hudem nasprostju z realnostjo? mogoče je primer banalen, ampak naj se kdo vživi in uživa v pesmi jingle bells, če pa zunaj dežuje?

  4. lordwales pravi:

    Nevenka:

    Sindrom revšičine je v tem, Nevenka da bom dobil po novem letu več vpoglednih obresti za devize z katastrofalno obrestno mero kot stane tista 2 ali tri kile zaradi katerih se ljudje ponižujejo. Moja večna mantra je:

    Ljudje božji ne glede koliko imate varčujte v treh stebrih – rentnem depozitnem in vzajemnem, ne uživajte alkota in kave in delajte vsaj 2 službi ali več. Pri naraščaju bodite skromni. Edino tako boste zmagovalci recesije. In ne silite v mesto če imate hišo na deželi ali ste pri starših na deželi.

    Mari:

    Lepe misli sva na isti valovni dolžini?

  5. mari pravi:

    hehe, sem premalo šparovna za tvoj okus. letos sem poslala 14! klasičnih čestitk pa še paket v avstralijo. živim po načelu, da mora denar krožit. cekine dajem na stran za kak večji nakup in za počitnice na hrvaškem morju. midva ne bi bila za skupaj ; ))

  6. lordwales pravi:

    Nikoli ne reci nikoli, sicer pa tako in tako ni popolne ženske, še manj pa popolnih moških. Glede na parametre, ki jih navajaš, verjetno res ne bi bila skupaj.
    Šparovnost pa je od nekdaj ena mojih odlik.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !