Pesniška razprodaja ali pesniška zbirka za štruco kruha

Dragi moji – Če se pri nas vse razprodaja, in je vse totalna razprodaja, pa naj bo hiša pralni prašek ali sanjske počitnice zakaj se ne bi smele še pesmi? Hudo poceni so, Založniške hiše več ali manj pred bankrotom, res slabše skoraj ne more biti. Vedno je nekdo kriv: Država ki  noče ukiniti davka, državljani ki nočemo pesniških zbirk pa če so še tako dobre kupovati, in pesniki ki namesto da pisali za trič trač revije in časopise raje tolčejo močnik in tarnajo da so brez prebite pare.

Pravzaprav sem začel resno razmišljat da bi začel pisat za rumene medije, a mi pravzaprav tako slabo še ne gre, močnika pa še na srečo ne tolčem. Živimo v državi, v kateri se najbolj znana ločenka pojavi v medija clipingu vsaj 100 na dan. Madonca gola je bila na šanku, če bi pa se jaz tega domislil bi me ustrezni organi takoj primerno ohladili. In folk tako pogrošno čtivo kupuje. Dobre pesmi pa ostajajo na knjigarniških in knjižničnih policah. Res je, dragi moji, ob vseh dnevnih obveznostih in zibajočih zadevah je res težko najti koncentracijo za visoko donečo pesniško razmišljanje. Za razliko od pesmi je celo politična satira, katere žal na Slovenskem ni v izobilju visoko intelektualno branje. Vsak ki jo piše mora izredno dobro poznati politično situacijo, jo dobro analizirati in kritizirati tako da piar političnih strank ne pošilja popravkov. Lažje je kritizirati in pikro zbadati politike in družbene teme kot pisati dobre pesmi. Potem še tista pesniška pravila.

Če k vsemu temu dodamo še dno recesije, potem res ni časa za pesmi in pesnike, pa če so še tako dobri. Knjigi na Slovenskem že zaradi izredno majhnega trga nikoli ni šlo najbolje, 5000 prodanih izvodov pa še ni dosegla nobena Slovenska pesniška zbirka. Še najbolje je šlo Cankarjevi Erotiki, predvsem po zaslugi škofa Jegliča ki je pokupil skoraj celotno naklado. Upanje da bi aktualni škof Stres kupil skoraj celo izdajo kakšne pesniške zbirke je enako ničli. So pa bili Modernisti resnično veliki reveži. Danes se je pač potrebno znati prodat najboljšemu medijskemu ponudniku, in to je to. Tudi jaz bi kmalu natepaval močnik če bi še pošiljal tistemu zelenemu časopisu. Zato če hočete svojim financam najboljše nikar ne izdajate pesmi. Ker od njih bo sama zguba. Trenutno pa zaradi recesije resnično lahko kupite večino pesniških zbirk za štruco kruha. Če kupite pa skoraj celo neprodano naklado vam bo založba postavila spomenik. Česa pa
se ljudje v recesiji najprej odpovemo sem pojasnil v prejšnjih odstavkih.

Namig tedna:

Pesnike in pesnice spoštujem, obožujem in cenim.
Vendar pa cenim predvsem svoj denar in zato nobenih knjig ne kupujem. Niti jih ne nameravam do nadaljnjega izdajati

  • Share/Bookmark
 

3 komentarjev na “Pesniška razprodaja ali pesniška zbirka za štruco kruha”

  1. vlatka vlatka pravi:

    Jih imam pa jaz namen prodajati, pa tudi izdati, hehe :D

  2. Mavrična pravi:

    A tako slabo gre zdaj s prodajo knjig?

    In, hehe, tudi jaz bom napisala do konca moja besedila in jih objavila. Takrat bo pa že prodaja malo boljša :)

    In tole si dobro napisal. Ti je pasal dopust, a ne?

  3. lordwales pravi:

    Grem danes v knjigarno, rahlo odsotna prodajalka.
    Vprašam za pesniške zbirke, predvsem koliko stanejo. Dobi samo narodne.
    Sodobnih pesniških zbirk pa nima.

    Na polici je nova izdaja Rupnikova linija za 25 €vrov. Predrago.
    Razkrit je tudi 17 sektor Alpskega zidu in nova izgradnja Alpskega Nato zidu v Kanalski dolini in na Keasu. zaenkrat samo utrdbe in bunkerji. V naslednji pa poslednja skrivnost Hladne vojne raketna izstrelišča.

    Za začetek lahko greste na mejo v Rateče občudovat 2 tankovska jarka, najmanj 3 velike Bunkerje povezane z rovom. Vsi vhodi so zadidani a s ebo slej ko prej našlo kakšno pnevmatsko kladivo. italijanska vojska nima nič več z tem ker se je že 1995 leta umaknila z mejnih ustrdb.

    Podrobnejšo razlago najdete z geslom Vallo Aplpino Fusine na straneh Furlanskega turizma

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !