Kaj nas naredi srečne?

 

 

» Sreče nam ne more dati ne sistem, ne partija, ne država

srečo si moramo poiskati sami. »

 

Misel nekdanjega ideologa samoupravljanja Edvarda Kardelja je zgovorna, več pove kot si mislimo.  Mislimo si lahko kar si hočemo, naše življenje je premo sorazmerno našim financam. Tukaj ni neke filozofije, iskanja napak v besedah ali čustev. Imaš ali pa nimaš. Če imamo veliko denarja, si lahko privoščimo rajsko življenje, če ga imamo za sproti smo srečni, če pa imamo poleg tega da imamo za sproti še prihranke lahko presrečni.

 

Na dnu recesije večino ljudstva še najmanj zanima, katerega ministra in kdaj bodo odnesle kante –  prazne ali polne. Še manj ljudstvo zanima Korlov elegantni odstop in njegova socialna ogroženost. Jaz se za tako odpravnino takoj dam odpustiti. To zagotovo ni tema ki bi sedla ljudtvu, bolj mu sedejo vaške veselice in radožive vaške deklice. Pa kranjska z klobaso, pa nekaj rujnega zraven. Pa potomci in družina. Pravzaprav nas je večina povprečnih zelo srečnih, saj smo se navadili na vse tiste politične puhlice in parole. Iz dneva v dan pa se za nas ki smo na dnu kaj spremeni? Je pa res da podjetni trgovci z made in China izdelki poskrbe, da gremo iz nakupovalnih centrov otovorjeni kot Osli. Banke poskrbe tudi za več kot mesec odloga plačila če izberemo pravi datum. Odkar poslujem z kreditnimi karticami se še ni zgodilo da bi me trgovci vprašali po osebni izkaznici. Sedaj me vsi samo po pin kodi. In občutek sreče se resnično poveča, ko domov privlečeš eno generacijo posodobljene tehnične novosti ali nova oblačila. Vedno ceneje, vedno lažje nakupovanje, nobenega teženja trgovcev več ker je vse po sistemu self servisa. Z malo iznajdljivosti, koriščenja vseh trgovskih popustov ki so na voljo in Gorenjskih genov smo lahko tudi z minimalnimi dohodki kralji. Ravno vsega pač ne kupimo kar se nam poželi.

 

Mogoče smo zaradi srečnih nakupov za spoznanje bolj odtujeni, odsotni in apatični, mogoče tudi malce jezni in razočarani. A kar smo hoteli smo dobili. Mcdonald Disney park. Vedno pogosteje se naključno srečujemo po nakupovalnih centrih. Pa še tam se nam mudi. Delamo kar naprej, kljub uradni brezposelnosti je fuša dovolj in preveč, pa tudi legalnih oblik služenja denarja. Ko smo samo še korak od srečnega raja pa se spomnimo da smo pozabili na najvažnejše: Srečno ljubezen. Pa si rečemo, med tekom čez finančne ovire za še srečnejše zapravljanje v nakupovalnih centrih: Za to je še čas? Pa je res?

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !