Smo lahko še ponosni na našo malo Kokoško?

Skoraj vedno, ko grem mimo spomenikov veteranom Osamosvojitvene oziroma 10 dnevne vojne, vojne za neodvisno in samostojno Slovenijo, ki smo si je tako plebiscitarno želeli malce postanem. Nečloveške napore so trpeli ti fantje in možje, tudi žrtve so bile da smo danes to kar smo. Vsaj mislil sem da smo.

Ponosna, svobodna in enakopravna članica Nove Evrope, ki jo skoraj na epski način časti znani Monthy Pytonovec, Britanski igralec Michael Palin si res ne zasluži da se skoraj potopi v blatnem dolu Slovenske elite, ki ji je malo mar za ljudstvo in je skoraj pozabila da  še obstaja. Vse te afere najedajo, polnijo že tako polne časopisne stolpce Notranje politike, uredniki in novinarji notranje delajo po 2 šihta na dan, pa še ne zmorejo vsega napisati in komentirati. Celo Kultni film Ko to tamo pjeva je romantična komedija v primerjavi z tem, kar se zdaj dogaja. In dogaja se resnično preveč.

Imamo še zaupanje med nami da potegnemo ta voz iz Blatnega dola vse te kloake notranje politike? Komu verjeti? Bivši osamosvojitelji, hvala bogu samo nekaj posameznikov, postanejo tajkuni, desnica brusi in reže vedno iste ideologizme, šef vlade pa ni sposoben udariti po mizi. In kot češnjica na torti še naša slavna elita. Kje pa je ta elita, ko se delavcem Prenove iz  nekdanjih bratskih republik iz Kočevja ni izplačalo plač kar leto in pol. Da je ironija te zgodbe še večja, so ravno skvoterji iz bivše tovarne Rog in pripadniki nevidnih delavcev sveta z svojim vdorom  v center Ledina opozorili na popoln poraz pravne države.

Na popolno odsotnost vseh inšpekcij. Na popolno nespoštovanje delavskih pravic. 10 dan gladovne stavke do roba obupanih, lačnih in prezeblih delavcev se je nekaj malega rešilo. Plače pa izterjajte po sodni poti je pravni nauk države, ki je te delavce odpravila z žepnino in obljubo o kar 3 letnem delovnem dovoljenju.

Po drugi strani se nam dogajajo krvoločni psi, ki še vedno niso nič krivi, dogaja Orleška gmajna, podkupnine itd. Dogaja se nam sprevrženost, dogaja se nam elita, ki je pozabila kako je tam na dnu, dogaja se nam krog. Pa kdo ga bo presekal? Chuck Noris ali Boris Pahor. In potem še pika na i z generalno tožilko, ki še vedno uživa zaupanje premiera. Medtem ko se kolesa Patrij še vedno vrte v blatnem dolu, afera Baričevič pa ostaja zavita v tančice skrivnosti in še vedno ostaja nepojasnjena resnica. Resnično je ljudstvo sito vsega tega:  Čas je za pravno državo, da ukrepa, in reši. Ni druge. In potegne ta voz iz blatnega dola!

Vprašanje ki je mestu so se naši osamosvijtelji za to borili?

Celo bivša gnila in nedemokratična skupna domovina Jugoslavija je imela večji posluh za reševanje afer in notranje politike.

Se vam ne zdi da smo v Evropi?

  • Share/Bookmark
 

1 komentar na “Smo lahko še ponosni na našo malo Kokoško?”

  1. kinky tone pravi:

    Jaz sem za naše.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !