O rokih vzrokih in prerokih ali o čem razmišlja Slovenija v soboto zvečer?

 

Ko se zvečeri, naše misli poležejo, računalniški in tv zasloni prižgejo, prijetne vonjave večerje, o čem Slovenci in Slovenke razmišljamo? O boljšem jutru, kloaki naše politike ali o vse mogočih rokih?

V Sloveniji imamo dva Tanka, eden o njiju se pritožuje, ker ga Gantar ne usliši, mogoče pa ga bo vsemogočni? Nekaj nakdada o dnu demokracije, nakar Gantar prekine filozofsko debato. 2 Svetovna vojna dragi moji se je končala 15 maja 1945 – a naša orto desnica ne neha težit. Instrumenti izrednih sej, interpelacij in obstrukcij? Nekaj takega kot star zgonjen orkester, ki kar naprej fuša in preigrava ene in iste šlagerje. Kulturni boj a la grdi in lepi, samo hudič je v tem, da ob vsem tem kričanju opozicije res ne veš, ali si še normalen? Imajo instrumente demokracije, a počakat bodo morali še dve leti in pol. Potem bo pa že ljudstvo odločilo, katere politike bo brcnilo v rit.

Na drugi strani ideloškega boja – kopije 2 svetovne vojne ( pretežno desnica zmerno pa tudi levica ) 20000 Slovenskih mamic trenutno na leto odšteva do roka. Do rojstva. Nekaterim
se zelo mudi, nekaterim malo manj, vrtci baby booma nekaj tisoč  novih državljanov več na leto ne prenesejo več. Prostorsko rečeno in izrečeno. Gredo na občino tarnat, a zgodi se bolj malo če sploh kaj. Zgleda da niso poslušale tiste Šifrerjeve: Hiti počasi! Na dnu recesije pričakovati od države nove vrtce je resnično iluzija. Protestanti to razumejo, če ni pogojev pač nimajo trenutno otrok  – imajo ko si jih lahko privoščijo, če pa jih stiska biološka ura pa imajo enega. Nekatere Slovenke pa bi jih imele kolikor jih bog da. Žal pa bog ne da novih vrtcev. Vrtce še vedno plačujemo davkoplačevalci.

In še tretja zgodba: Naša največja komercialna tv gre v ponedeljek v napad z težko artilerijo, poročila ob 1 pa če na tv nacionale dol padejo. Ne samo, da nimajo najmanjših težav ne z programskim, še manj pa z nadzornim svetom, požvižgajo se na vse ideologe desnice in levice. Na dnu recesije plačujejo celo stranske oglase, imajo visoke dobičke, nobenih kreditov in so zgodba o uspehu naše Kokoške. Za večji del uspeha te zgodbe pa se lahko zahvalijo komercialnim sms ki jim jih pridno pošilja cela Slovenija. Za manjši del pa oglaševalcem.

To so bile tri zgodbe v soboto zvečer. Slovenija ekspres vozi proti naslednjemu tunelu. Zdi se nam da se je koncu tunela le prižgala luč. Pa je to res?

O čem že razmišlja Slovenija v soboto zvečer?

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !