Neodločeno določeno ( ali zakaj ne bom šel na referendum o oslovi senci )

 

Dragi moji Kako dolga ali kratka je že Oslova senca? Filozofsko vprašanje, praktično rečeno: Škoda si je brusiti šulne še za en teater absurda. Saj nismo odvisni od politike,  da bi morali reševati nekaj, kar je parlament ratificiral? Še najmanjši problem je, kako je to apaziciji všeč ali ne, tudi meni ni všeč, pa zaradi tega še ne dol padem. Nenazadnje imamo legitimno izvoljen parlament zato, da odloča, in smo ga legitimno, pošteno in svobodno izvolili državljani. Pa zakaj bi potem mogli mi sprejemat odgovornost za nekaj, kar je itak že potrjeno?

To je isto kot da gremo na dopust, tik pred želeno destinacijo se obrnemo in gremo nazaj. Če zanemarimo dejstvo, da to delu predstavnikov apazicijskega ljudstva ni všeč, pomislimo na nacionalni interes in vleko mejnega spora z Hrvaško iz Blatnega dola. Če ni šlo ne z Drnovšek Račan ne z Olijem Reenom ne kako drugače potem bo pač šlo z arbitražo. Pa če je to apaziciji  všeč ali ne. Da bo referendum padel na apazicijsko stran, to je malo verjetno, prej bo Slovenija dobila prvi Tornado kot zmago ta desnih. Referendumsko rečeno. Ker to stvar že tako gonijo
da je kar malo hudo. Odprto in svobodno morje oziroma naš Piranski zaliv so naše sanje, a potreben bo kompromis. Izhod Slovenije na odprto morje na našem ozemlju bo ostal. Vso to populistično kričanje apazicije nima nekih argumentov. Vsi smo za to, da se niti pedi naše zemlje ne da Hrvatom, vendar ne bomo za to ped čakali še nadaljnjih 50 ali 100 let? Provizorična meja mora postati stalna, kot je z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Plovanija bo pač šla nekaj 100 metrov nazaj, Hotiza bo dobila kak kilometer več Slovenskega ozemlja, Trdinov vrh bo ostal naš.

Tukaj ni kompromisov. Žal pa bodo potrebni za Piranski zaliv, ker je del kopnega ozemlja Piranskega zaliva nesporno Hrvaški, in Hrvaški pripada teritorialno morje. Prav tako ima Slovenija teritorjalno morje. Vmes je odprto in svobodno morje ki po moje pripada obem državam. Z enakopravnim izhodom v mednarodne vode. Nisem pravnik nisem visoko izobražen. Vem pa da so sanje omejene. Vedno je limit. Zato ne Moremo reči
da je Piranski zaliv nesporno naš če si pa ga delita dve državi. Spodobno rečeno:

Tudi jaz bi rad imel Merčota, vozim pa bicikel, rad bi imel honorarje z vsaj tremi nulami a sem zadovoljen če je ena. Rad bi hodil po zraku, a sem trdno na tleh. In zdi se mi, da imata prijateljski državi, katere ljubezen ne bo nikoli ugasnila skupno pot.

Nenazadnje bo Hrvaška že čez tri ali štiri leta polnopravna Nova zvezda Šengenske Evrope. Prost pretok ljudi, kapitala in idej. Nobenih Plovanij in Svetih Martinov več. In mednarodni literarni natečaj Balkanske, Istrske in Italijanske regije Forum Tomizza dokazuje da mej ni več. Kot ni ne vem kake razlike med našimi in vašimi. Evropa je zdaj vsaj do Ušča sotočja Save in Donave pod Kalamegdanom V naši nekdanji skupni prestolnici. Če je tam Slobo imel dobri 2 desetletji jogurtno revolucijo, imamo danes blagovno znamko Evropo. In Evropa je stara dama, ki ima lepe manire in urejene meje.

Prav zato se zaradi Oslove sence res nima smisla več dajati. Arbitraža ni najboljša, je pa edina smiselna rešitev. Zato jo spoštujmo

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !