Kakor babica na jug 3

 

Če ne moreš na sanjsko potovanje  – odputuj vsaj na sanjski popoldne. Če zanemarimo dejstvo, da bi bil celo z kolesom prej, in da se je ta popoldne vse zarotilo proti meni. No ja, skoraj vse. Kamnita lepotica v Divaškem parku pred Štacjonom se ni nič pritoževala, ko sem jo prijel v višini joškov.

Prav pogrešal sem Ameriško mamo in Avstralsko Britanski par izpred enega leta. Proti turistom se je zarotilo vse: Vreme, večni remonti proge, plima, meni osebno pa še črn maček ki mi je prečkal stezo, ko sem rinil gor nad klife. Ne vem zakaj imamo avtoceste, če je Avtobusni Inter City Drava rinil do Rižane po stari cesti. Potem se je voznik le odločil, in odpeljal pred Dekani na avtocesto skozi tunel.

Vreme ga svira, turistično sezono na obali je že zjebalo, ga ni junaka ki bi se te dni kopal. Senilni upokojenci in low bundet turisti so hit prihajajočega poletja. Ko grem naslednjič kakor babica na jug, jim bom delal družbo v bazenu hotela Halietum v San Simonu. V Strunjanski rezervat oziroma Mesečev zaliv sem vstopil brez težav, prišel do največjega otoka v Slovenskem morju oziroma Belih skal v Mesečevem zalivu. Mlajši parček ni prav nič mikalo slačenje iz kopalk, mene pa prav nič mokrota do kolen. Zato sem na polovici klifa nekaj 100 metrov pred Rtom Ronek oziroma Zalivom Svetega Križa obrnil, in še enkrat plezal čez bele skale. Prav veliko se mlad parček zaradi mene ni obremenjeval, jaz z njima prav tako ne. Vreme je bilo izborno, in ni bilo druge kot v hrib ker se mi ni še enkrat dalo čez zalite skale Rta Kane. Na lastno odgovornost je pisalo na začetku strme in razgledne poti – pa še ta ne srečno srečni črni maček. Pa ste vedeli, da črne mačke prinašajo srečo? Simbolno. Kaj pa črne muce? Ptiči so žvižgali svojo Beethovnovo simfonijo. Pa ni bilo klub švicanju nič kaj pretoplo, da bi slekel srajco.

In ko sem se z Belvederja nad San Simonom vračal v realnost, me je presenetil lep razgled na Izolo in Tržaškim zalivom. Olčnikov na Belvederju še niso pozidali, na terasah pa domujejo mestni kmeti. Saj prikolice zaradi visokega grmovja ni videti. Težko predstavljivo da je nekaj 100 metrov od prenaseljene obale pragozd, idila in neokrnjena narava. Tista betula v San Simonu pod Belvederjem je videla že boljše čase. Ponoči se tam okoli raje ne sprehajajte. Vreme se je spet skisalo. Štajerski par je na pomolu San Simona še vedno lovil ribe. Nekateri res znajo uživati. Res pa je, da se je meni začelo muditi v nakupovalni raj Kolodvorska Koper.

Na žalost številnih trgovcev tam okoli sem malo zapravil. In ko se zvečer vrnem na Koprski Štacjon, opazim da se tam ni veliko spremenilo. Kaj pa naj bi se?

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !