Blišč in beda našega vsakdana

» Če se hočete povzpeti na vrh, se morate najprej naučiti hoditi po tleh! »

Dragi moji – kdo si ne želi biti slaven, bogat in vpliven. Živeti brez denarnih skrbi, z neomejenimi bančnimi računi. Ko je edina omejitev našega zapravljanja nebo. A žal živimo v realnem svetu, ko nam nihče nič ne da  – če ne delamo. Velikokrat slišimo: Samo da je za preživetje, a premalokrat zakaj Slovenci in Slovenke tako radi trošijo denar po gostilnah in bifejih, da iger na srečo ne omenjam.

Vsi ki so zdaj bogati, so začeli z drobižem ali celo brez  – in uspeli. Star rek da denar dela nov denar še kako drži. Parafraziranje tistega o prvem milijončku lahko poenostavimo: Ko pridemo do prvega prihranjenega Evrskega jurja ostali kar dežujejo. Če smo začeli z centi obresti, se te v nekaj letih spremene v desetine Evrov, v nekaj desetletjih pa v stotine in tisoče Evrov. Preprosto kot Srbski Pasulj. Ste že slišali za kapitalistično državo, kjer bi propadle Cerkve državne banke in neomejene možnosti za zaslužek? Samo denar je treba pobrati, in zato obstaja ob lastnem trudu na tisoče legalnih načinov.

Eden od njih je pisanje za medije. Če izhajamo iz dejstva:

Časopisi se ne morejo tiskati prazni brez vsebine, kljub več kot 1000 redno zaposlenih novinarjev so za nas zunanje božja mana čas kislih kumaric, porodniške in upokojitve. Pripravljeni smo delati kadarkoli, za nas ni praznikov in prostih dni kadar je prilika za ponuditi nov štof – In če je prava ideja, pravi mail in ta pravi urednik ali in urednica je tudi objava garantirana. Začne se skromno, nikoli ne vprašaj koliko ti bodo plačali, a z leti količina objav raste. Na roko nam gre tudi tehnologija, pišemo lahko kadarkoli in kjerkoli, majhni in lahki mini prenosniki z brezžičnim in standardnim hitrim internetom se prodajajo za drobiž. Direktno z kraja dogotka, ažurno, aktualno in avtonomno.  Reportaže, politična satira, vesti, kolumne in publicistika. Zlasti pri politični satiri so Zlati časi. Že nekaj dni mi mozga po možganih politična satira okoli in glede točk, poleg tiste najbolj znane točke G pa do pregretih in slanih od T1  pa do T5. Boj za vzhodno mejo je vsaj za opozicijo trd in brezisprosen  – vprašanje pa kaj si Hrvati milijo o tej folklori. Saj tudi oni niso kaj boljši od naših, toda nekaj je le treba narediti za dobro sosedske odnose,
se vam ne zdi. Če ste siti tistega večnega: Imate što za prijavit? Potem vaša odločitev 6 junija ne bo pretežka. Lordwales pa ne bo brusil šulnov za referendum o oslovi senci.

Bi pa raje od današnjega vabila za ta senčni referendum raje imel nakazano dohodnino na trr. Se vam res ne zdi, da če ne bi kupovali teh nesrečnih Patrij ne bi bilo težav za vračanje dohodnine vsem nam z minimalni dohodki.

Grem podpisat peticijo Mladine o ukinitvi Slovenske vojske, ki je menda precej razburila našo Ministrico. Koliko že stane ena Patrija in kaj naša vojska počne v Afganistanu?

Kot vidite, medijskega štofa nikoli ne zmanjka, zato če nimate dohodkov pišite za medije. Raje to kot se poniževati na zavodu za zaposlovanje. Če pa imate prvo službo je to lepa žepnina

Smo se od zgodovine res kaj naučili in izučili?

  • Share/Bookmark
 

1 komentar na “Blišč in beda našega vsakdana”

  1. Cefizelj pravi:

    Za vsak slučaj bo treba preveriti, če je Šempeter pri Gorici še vedno v Sloveniji.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !