Dopust dobro dene. Depeške padavine pa ne.

Dragi moji – tedenski odklop od vsega, kar imenujemo služba, internet in družbeno politično dogajanje je bil pravi balzam za moje telo in živce. O ženskah na tem tradicionalnem dopustu nisem razmišljal, še manj jih iskal ali pisal ljubezenske izpovedi. Že raje pišem satirične izpovedi Lady Justine. Sem pa vseeno obiskal tistega zasanjanega pesnika. Do mojih dveh blogov še ni prišel, pravi da je komplicirano.

Če gremo po vrsti kot hiše v Trsti:

Smolnikarjeva se poslavlja, in je do zdaj edina Slovenska literatka, ki si je zaradi trme nakopala težko tožbo. Bi pač vrgla ven tisto, kar tožnicam ni ustrezalo in preuredila romane pa bi bilo. Ona raje ob vse svoje premoženje in tanjšanje penziona. Celo drugi toženi pisatelj Pikalo se je pogodil. Depeše me niso ganile, ker sem bil popolnoma na off sidu. Spal sem kolikor mi je duša dala. Knjigam se izogibal kot hudič križa. Kolikor mi je vreme pustilo, sem športal in menjaval baterije v digitalcu. Ko bi vedeli, da ta športna disciplina odtehta vse fitnese. Pa še roke si ogreješ. Kupil sem si rokavice iz filca. Mraz je bil in je še kot svina. Saj se tako reče dragi moji? Družbeno politično sem se vsakodnevno izobraževal, in podpiral Slovenske dnevne medije. V celoti prebral Toti list in se veselil nove objave sexsipilne gospodične Lady Justine. Država tudi v tednu mojega dopusta ni propadla.
Lov na tajkune sredi tedna me ni niti malo ganil. Če mene vprašate – Več kasno? Še vedno bolje kot nikoli.

Veseli december se začel, da bi šel v mesto doktorja figa ali v prestolnico gledat Božične luči? Dajte no, saj me tam nobena ni čakala ali jaz čakal njo. Prodajalke v tekstilnem diskontu zelo prijazne. Gostinski inžinir na Korenskem sedlu, uradno na Avstrijski strani ni dojel Slovenskega tv digitalnega prehoda. Radio Karten je nekaj nakladal o ilegalcih. Da bi na veseli dan kulture plačeval vstopnino za edini lokalni muzej? Ker tam nisem bil leta je bil užitek pogledati in klepetati z oskrbnikom. Smučanje me čisto nič ni zaskrbelo – ker že nekaj let ne smučam. Bom pa januarja pri stričku Hoferju kupil tekaške smuči. Saj nisem nor da bom plačeval 29 Evrov za dnevno karto Alpskega smučanja. Slovenski knjižni sejem? Saj rad preberem kakšno dobro literarno, da bi tam visel in trošil svoj denar?
Pa saj nisem zato šel na dopust. Ko sem se vrnil domov me je čakala 5 letošnja nagrada nagradne igre – kapca Podravke. Vegete pa ne rabim, poleg vseh abstinenčnih zadev se omejujem tudi pri soli. Pri sexsu nisem abstinent, poleg upoštevanih 18 let je treba še zadostiti pogoju: Z katero? Ker lokalnih trgovk nisem osvajal sem glede žensk ponovno zvisel. Pa saj nisem šel zato na dopust. Na dopust sem šel zato, da sem si napolnil baterije. Če se me pa katera zaželi, mislim da me lahko najde. Meni se nikamor ne mudi. Že redakcijski roki so dovolj stresni, za baby roke pa mi še ni, za avanture pa še manj. Me pa ima, da bi izdal del Zasebnih izpovedi Lady Justine. To bi bila zagotovo prva Blogerska knjiga v Sloveniji. Lektorirana da se razumemo. A sam je en plačam. Če Slovenski založniki vidite v tem posel stoletja navalite. Pa ne za manj kot 1000 Evrov honorarja. Meni se nikamor ne mudi.

Se mi zdi

So pa se Sari Puc uresničile njene sanje. Založba Smar team ji je izdala njen knjižni prvenec ljubezenski roman Morlana. Ki se bere na dah.

Več o tem:

http://www.vecer.com/blog/sara.com

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !