Pisateljske – lažje je napisati roman kot ga prodati

To imamo v genih, čeprav pridemo vsaj v mojem primeru v zrela leta da ugotovimo, da to zmoremo. Za mojo malenkost pri 36 letih. Še zdaj se spomnim, kako se je drugi otrok sestre drl, jaz pa ne bodi ga mona začel prve stavke mojega prvega romana Lordwales. Prišel do začetka 23 poglavja v 4 letih. Seveda takrat še nisem blogal.

Pri drugem moja mala Kazame je planiranih 10 poglavij, napisanih jih je 7. Trenutno je kreativna energija za to nizka. Toliko o mojem pisateljevanju, o poteh in stranpoteh slovenske pisateljske elite pa samo to: Gliha ukup štriha! Pri društvu Slovenskih pisateljev ni več važno politično stališče, gledališče in stojišče, temveč predvsem korito.

Z drugimi besedami nagrade društva dobivajo eni in isti. Poznano. Isto je bilo pri združenju Primorskih književnikov, ki žal ne obstaja več. A ker je edino merilo uspešnosti pisanja trg in z njim povezan zaslužek, bomo oziroma bodo dobri avtorji vedno imeli prihodnost. Saj ne nazadnje ne pišemo zaradi društva slovenskh pisateljev? Pišemo predvsem zaradi svoje duše, potrebe po ustvarjanju in poslanstva sporočiti ljudem neko zgodbo, za katero so potrebna leta.

Nekatere ideje svetovnih pisateljev postanejo ponarodele, po dobrih romanih se ne praše knjige – se pa tresejo platna kinodvoran. Večje časti za dobrega pisatelja ni od prijaznega pisma iz Holiwooda, še posebno če mu je priložena pogodba. Bi tudi vi želeli tiste srčkaste čeke studijev Disney, a tudi navadni Univerzalovi, Mgm in Canala Plus niso slabi. A do tega pridemo, se navadno postaramo. Veliko hitreje pridemo do prvenca, in nadaljnjih romanov. Tiskarji so zelo zadovoljni z nami, če pri prvem obisku pokažemo in položimo na mizo violičast €vrski bankovec, ostalo pa po prejemu naklade. Ugodili bodo vsaki naši želji pa če bo še tako muhasta in skregana z zdravo pametjo. Kaj se tiska, razen zadev ki so prepovedane z ustavo tiskarje ne zanima, njih zanima plačilo. Ali bo naš in vaš roman uspešnica ali polom je zgodba vsakega in vsake, ki se odloči da do konca napiše roman. Dobro pa se je držati pri romanopisju etičnih in profesionalnih standardov, in čim manj vpletati osebe, ki bi se lahko prepoznale. Drugače pa je vse prepuščeno domišljiji, idejam in hitrosti tipkanja.

Dobro pa je imeti ko se resno odločite za pisanje romana ob sebi vam ljubo osebo, po možnosti nasprotnega spola, če pa ste isto spolno usmerjeni, pa enakega ki vas bodri, vzpodbuja, in bere kar vrže tiskalnik ven na papir. Roman pa je treba vsaj na začetku izdati v samo založbi.

In ne pozabite, vsako leto se v Sloveniji tiska čez 4000 knjig, od tega pride na leposlovje nekaj 100 knjig, od tega slovenskih romanov ni niti 100

In če vam bo uspelo, potem vam ne uide sanjski otok – tista o palmah, mehkem pesku, turkizno modrem morju, soncu in dolče vita v dvoje je znana, ni pa zastonj

Dober roman pa se začne:

Nekaj umestnega, primestnega in pocestnega se je dogajalo v njenem predmestju, kajne draga Karoline……………..

To je začetek mojega tretjega romana Primestno dekle, glavna junakinja pa je Karoline. Še prej pa me čaka dopust, ko pa se vrnem pa dokončanje drugega roman Moja mala Kazame

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !