Rečeno – storjeno – potrjeno

» O O O Lili, zaboravi kad smo sretni bili. Imala si šeširič na glavi. Bili smo sretni. » Citat pesmi Srebrna Krila

Z temi tremi besedami ima država republika Slovenija velike težave, pa tudi mnogi njeni državljani. Če se ljudstvo zadovolji z ponarodelo:
Jutri bo boljše! Bo če bomo še danes kaj naredili za to. In tudi njegovo lordsko visokost že malce zdeluje zdravje, čeprav se počuti kot bi imel mladostnih 22 let. Ima pa jih 2 krat več. Za rutinski pregled pri specialistu za mojo desno nogo ( zanimivo glede na moje levo prepričanje bi prej pričakoval težave leve noge ) se je treba pokazat splošnemu zdravniku. Ambulanta je nova dohtar pa standardno nervozen. Medicinska sestra pa nadstandardno prijazna. Vse skupaj je brez čakanja trajalo 5 minut, 2 sem se za pol minute ulegel na posteljo. Dohtar je potem kakšno minuto študiral debelo medicinsko knjigo z učenimi latinskimi imeni vseh mogočih bolezni in dobil eno zelo redko okvaro z enim latinskim imenom. Okvaro na peti noge da se razumemo. Predlagal je še preventivni pregled, pa nisem preveč za te štose in sem rekel da bom razmislil. Se pravi da letos in ne drugo leto ne bom šel na preventivnega. Bom pa šel za Abrahama. Komedija finita. Moj tretji obisk dohtarja od leta 1999

Seveda država pričakuje potrditve, ker so drugače zavrnitve in sprehod do pošte je bil neizogiben. Napotnico morajo potrditi. Če pa bi šel samoplačniško bi potrdil samo z plačilom. Tako pač dela naše ljubo zdravstvo, in revež vsak ki se ujame v mline zdravstvenega čakanja. Bolje preventiva kot kurativa se mi zdi. Kaj mi lahko ortoped javnega zdravstva pomaga ne vem, veliko več pa kakšna sexsi fizeoterapevtka. In kakšen res dober dopust.

Štos te dohtarske sage pa je v tem da še vedno nisem podpisal izjave za osebnega zdravnika. Dohtar je ob mojem drugem obisku menil da izjava ni pomembna. In nisem podpisal. Glede na moje načelo da ne sprašujem nobenega o mojih odločitvah ga ob tretjem obisku nisem vprašal na to temo. On pa ni rekel nič. Ne zastonj pravijo, da sta najboljša dohtarja humor in ljubezen. Za humor lahko poskrbimo sami. Za ljubezen pa v dvoje. Ta manjša moja deformacija desne pete noge je zagotovo posledica mojih tisočev prehojenih kilometrov. 11 novembra 2004 sem v Prekmurju presegel prehojenih 40 km v enem dnevu. Ob prihodu v hotel skoraj stati nisem mogel. Naslednje jutro
sem se zbudil prerojen.

Če pa bi vozil avto kot večina normalnih Slovencev in Slovenk te težave ne bi imel.

Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom? Kdaj ste nazadnje prehodili več kot 5 km na dan? In kdaj ste nazadnje imeli idealno težo

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !