Punca je čisto v redu

Me je sicer malce vrglo, ko sem jo pred časom zagledal v nekakšnem fru – fru krilcu, pa se nisem pustil motiti in šel naprej. Pač dekle, obraz ki ga pogosto srečujem. Ko pozabim nanjo, jo zagledam ali ona mene, who knows pred vhodom v katedralo potrošništva, oziroma meko zapravljanja kjer namesto pušic žvenketajo blagajne trgovcev.

Dvignem roki kakšen centimeter v pozdrav, ona mislim da pokima in življenje gre naprej. Lahko bi jo nagovoril, toda nekako mi ni do tega ali pa se mi to samo zdi? Zagovovo nese vse frajlice ki tam naokoli poskakujejo. Vsaj kadi ne. Stari zberi se, zate so starejše, kakšna ločenka in samohranilka naprimer. Že sama misel da bi tekal za deklicami, ki bi jim bil lahko oče me sicer dela mlajšega kot sem, toda mladim manjka življenjskih izkušenj. Ona veliko obeta, skriti talent mogoče? Neopazna, sramežljiva, malce čustvena, verjetno zamenjala kakšnega tipa kaj pa jaz vem? O njej ne vem nič. Je pač oseba ki jo srečaš na ulicah. Samo prosim ne omenjajte mi nobenih randijev vsaj še kakšno leto.

Mogoče pa je pisateljica? Znano je, da Slovenci in Slovenke rajši pišemo kot beremo je zgovorna. Kdaj pa si stari razen po službeni dolžnosti prebral kak Slovenski roman? Pisateljska naj bi bila – pa jo vedno bolj za ljubi kruhek. To da nosim svoj drugi roman Moja Mala Kazame z sabo v rudzaku na mestne potepe Slovenske pisateljske krajine ne spremeni v ničemer. Če nočem otepati močnik so moji romanistični poskusi potisnjeni na stranski tir. Zadnje čase se niti ne trudim v mestu z komerkoli kaj dosti govoriti. Govor je pa tisto, kar pri ženskah dobro pride. Sem še vedno tujec v tem mestu, v katerega teden za tednom z kakšno izjemo umes zahajam. Večerno življenje, to me ne mika. Svet inštitucij. To še manj. Kaj pa me sploh zanima?

Marsikaj. Tudi ženske. Toda z njo tudi če je samska in me ne bi takoj odslovila bi se zaplezal. Bi se znal odplezati? Katere pa berejo moje zasebne izpovedi lady Justine – ko so več ali manj same politične? Zame je novinarka, kar pa ona ni. Pa še tle bi bile težave, če ne bi bila notranja novinarka ( notranja politika )

Zadnje čase ugotavljam, da me politična satira bolj zanima kot seks in keks in ljubezenski napredek. Če sem zdržal do 45 samski ni hudič da bom še do Abrahama. Prav zagretih oboževalk tako in tako nimam. Premalo ali nič sem v soju žarometov – bolj v soju svojega potu. Ženske pa ne nagovarjajo moških. Kakorkoli že dragi moji to je bilo nekaj za literarno sprostitev, čeprav z tovrstnim pisanjem tvegam manjši obisk bloga. Vsi ki čakate mojih novih političnih, tokrat mi nekako ni do tega.

Me čaka novo pisanje štofa politične satire. Priznam da v tem uživam pa še plačan sem za to. In če hočete sebi dobro:

Literaturo pišite za hoby. Če nočete tovčti močnika. Mogoče pa bom naslednjič, če jo srečam le uspel z kakšnim živijo!

Stari zberi se

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !