Ricardo in Ulrike na poti v Azijo

Ta tema je skočila ko sem šel na vrt in vredno je napisati nekaj besed o njima. Že na prvi pogled in pogovor se je pokazalo, da ju bolj kot potovanje v Azijo skrbi delo. Pa ji nima kaj zameriti saj hočeta in želita doživeti in videti ta svet. Ki da je poln prijaznih ljudi. Bolj kot sem razlagal, da ni vedno tako in to podkrepil z ukradenim dežnikom bolj je postajalo jasno da ju zebe. In za sabo nimata nobenega niti amaterskega menedžerja, piar agencije in medijske podpore magari lokalnega cajtnga.

V primerjavi z srečno ločenima zakoncema Ravbar, ki sta edina Slovenca ki sta z džipom obkrožila svet amaterska zadeva. Džip ju je stal 3500 Evrov in sta že prava mojstra za popravila ki jih ne zmanjka. www.ondetours.com je profesionalno narejena, a žal mi pri 20 minutnem obisku ni uspelo dobiti nobenega odziva. Prepotovala sta 7 evropskih držav trenutno sta v Sloveniji in potujeta na Hrvaško. Zavidanja vreden dosežek, po Ricardovih besedah tako potuje veliko Nemcev.

Zapletlo pa se je pri razumevanju Novoletnih voščilnic, po Angleško Cristmas gift cards. Nisem našel tega Angleškega prevoda, omenjal je Ricardo ker je bila Ulrike bolj zadržana Novoletne resolucije, in Santa Claus gift cards. Tako da do Novoletnih v Angleščini nismo prišli. Ricardo je omenil da tega v Nemčiji ni, v kar pa ne verjamem. Kako ni, če je to ena najbolj tradicionalnih navad ljudi širom sveta. In Bilijonski v dolarjih posel za največjo Multinacionalko ki izdaja tudi Novoletne voščilnice. Onadva nimata ne časa in ne denarja se z tem ukvarjati, saj je bilo njuno kosilo z kruhom namazano. A pravico imata do tega, spanja na strehi džipa pri nočnih tja do minus 15. Sama sta izbrala to, in samo upajmo da ne bosta obtičala na kakšnem začasnem delu v kakšni prijazni državi in prišla do končne države Indije.

A potovati čez Božične praznike, ko si vsi želimo biti skupaj z najbližjimi in so čustva najvišje, pričakovanja in Novoletne resolucije tudi ni najprimernejše. Sta svetovna popotnika, stara 23 let in volunterja. Na svet gledata drugače od nas bližnjih Abrahamovcev. Ko nas že daje zdravje in bolečine v hrbtu, in ko varčujemo predvsem za svojo starost. Ko govorim o bolečinah v hrbtu, z tem tudi jaz pri 23 nisem imel najmanjših težav. Če sem kaj potoval, sprašuje Ricardo. Sem, v socializmu, Ulrike pa je študirala v Veliki Britaniji v mestu Beatlov Liverpol. Z tem se je pol urni razgovor z njima izčrpal.

Jaz pa sem ponovno ugotovil, da sem dober zapisovalec človeških zgodb in usod in da me ta teden ko me daje Hrbet bolj veseli bližina radiatorja koz bližina vzhodne Azije. Mi je pa oddahnilo ko je Ricardo potrdil da ne bosta šla v Afganistan V Iraku pa samo v Kurdistan

To je zgodba, ki je v časopisnih medijih ne boste prebrali, sta pa na Ljubljanskih ulicah zvedela za Slovenskega mesijo Jankoviča. Politike jima nisem priporočil. Ricardo je takoj ugotovilo da pri politiki korupcija. In da so zeleni v Nemčiji draga stranka.

Dragi moji, za praznike ne bodite apatični in nesrečni če boste ostali doma. In ne krivite Božička in dedka mraza če vam pri ljubezni ne gre. Važno da vas greje radiator. Ljubezen naj bo že kadar nas bo.

Ena od mojih novoletnih resolucij naj bila da bi se zagrizel v profesionalno novinarstvo. Zaenkrat te sanje pustim stat in ostajam tako kot sem.

In hvala za Večeru za današnji Božični honorar. Več pomeni kot vse čestitke. Če bosta Ricardo in Ulrike imela srečo bosta dobila delo. Žal pa emigrantski tokovi gredo v nasprotno smer. Plačana bosta lahko tudi 10 krat manj kot v Nemčiji.

Zato jaz pravim potuj samo z debelim tošlom

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !