Težave so manjše če jih ne večamo

Težave so povsod okoli nas, in ravno mislimo, da smo vse odpravili, se glej ga hudiča pojavijo nove. In kaj bi svet brez težav, ne bi imeli nobenih problemov. Za več kot polovico parov, ki so prisegli na najmanj trojino, se zgodi dvojina. Kar nekaj pogumnih blogerk imamo ki same furajo z naraščajem naprej. Nekatere žal ne blogajo več, osebno grem raje po kolenih na sveto goro kot da brišem svoja bloga. Tega pa za nič na svetu!

Če odmislimo tovrstne težave so vse ostale manjše, in ko nam ne gre rečemo Krucefiks ali še kakšno bolj sočno in glej ga zlomka težave se manjšajo. Morda največji problem današnje visoko tehnološko hiteče družbe je osamljenost. Oziroma povratna informacija ki je nima samo Slovenska sociala. Predvsem od samskih žensk ne čakat povratnih informacijah. One tako in tako žive v nekem svojem svetu.

Nadležna težava je tudi stereotipno spraševanje, če vzamemo dopust se vse vrti okoli dveh vprašanj:

Pozimi greš smučat, poleti pa greš na morje? In ko 500 na leto odgovorim z ne me malce primejo živci. Pa pri hudiču ljudje božji saj obstaja na dopustu še veliko drugih možnosti za aktivno preživetje dopusta. Ujetost v eno in isto je sindrom Slovenske družbe, in prej omenjeni razpadi partnerskih in zakonskih so posledica predvsem tega. Lahko je kriva ali krik tista in tisti ki je zakonskega zrajcal, Kot naprimer v Češkem filmu Povratne steklenice. Pa je revca dobila drugega, žal prfoksa ki jih ne mara. Pa se je na zaključku filma vse srečno izšlo!

Naslednja velika težava Slovenske družbe je da bomo z igrami na srečo obogateli, pa jih veliko prej osiroti. Pa kaj nam je pri hudiču hudega z skromnimi dohodki? Če šparamo se veliko prišpara. Težava je tudi, če se nam v sanjah prikazuje sexsi mladenka, ko pa se zbudimo nič od tega. A če zadevo trezno premislimo, vsaj alimentov nam ni treba pričakovati.

In naj zaključim današnji post z največjo Slovensko težavo: Nadležnimi položnicami. Tistih osnovnih razen elektrike se ne da zmanjšat, da se pa skenslat vse položnice inštitucij. Pa mi prosim povejte, zakaj pri hudiču bi moral mariborski Literarni družbi plačati 20 Evrov članarine? Moglo bi bit obratno pišoči bi mogel bit prejemnik teh 20 Evrov. Tukaj je treba reč odločni ne Kulturnih birokratov pa res ne mislim redit. Imajo dovolj visoke plače za tisto kar naredijo za prekladanje kulturnih papirjev.

Kot ste opazili, sem jih nekaj razdrl. Tista o ljubljeni osebi, kaminu, čajčku in vsaj v začetku grizljanju piškotov v dvoje pa bo kadar bo. Če misli bit tako kot pri samskih blogerkah z naraščajem je bolje da nikoli ni. Tako težav ni, problemov še manj in krucefiks se že boljše počutim.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !