Raje slabi pesniki kot slabi politiki

Obeta se nam nekakšen kako bi rekli pesniški dan, katerega vsaj 99,5 % ponosnih državljanov in državljank ne bo opazilo, če pa že iz perspektive vil, grabelj in lopat – dragi moji, smo na vrhuncu vrtnarske sezone in obsedenega stanja tekanja po najcenejša semena in sadike.

Pesniške so težke, nikoli nisem razumel njihovih zasanjanih pogledov, tudi sam nekaj občasno, zelo občasno nekaj klamfam na to temo, tovrstni izdelki nastanejo v manj kot 10 minutah za pesem, pri kateri razen Slovničnih ne upoštevam svobo domiseln kot sem nobenih pravil. Ponosen sem na to da sem slab pesnik. In dober bloger, politični satirik, državljanski novinar in aforist.

Hudič pa je intimnejša družba zasanjane pesnice, če hočete svoji moški postavi najboljše, se tovrstnih deklic, pa tudi knjižničark in Slavistk izogibajte kot hudič križa. Od pesništva ne avtorji, ne država, še manj občinstvo in bralstvo nima nič, ker so najboljše nagrajene Slovenske pesmi popolnoma celo zelo načitanim popolnoma nerazumljive. Tisto kar se rima in vdano kima pa je pisano za bende in šund romane, pa za osnovno šolsko mladino. Žal pa tovrstno pesniško čtivo ne dobiva nobenih priznanj in nagrad.

Take imamo pesniške, če hočete sebi dobro nikar tega ne počnete za honorar, ker se utegne zgoditi da če nimate drugih zaposlitev niti za vodenje vašega računa ne boste zaslužili. In res ne razumem grebartorstvo naše pesniške elite po zvenečih nagradah, ki jih ne morejo dobiti če niso člani elitnega društva pisateljev. Preprosto so se mi začele te pesniške upirati, kar pa še ne pomeni, da kakšne pesmi sem in tja ne preberem, samo bog ne daj pesniških zbirk mi vsaj še nekaj časa ne kažite. In potem še tisti hajkuji. Če primerjamo standarden aforizem z standardnim hajkujem ali pesmijo še tako koncentriran bralec in bralka preprosto ne more razumeti pesniškega sporočila, medtem ko slab ali dober aforizem pove na prvo. Nekateri aforizmi kot tisti od Stanislava Jerzija: Ko boste rušili spomenike, pustite podstavke so ponarodeli.

Prav tako ne razumem, zakaj morajo imeti dobre Slovenske pesnice čik v ustih, to prav nič ne pomaga njihovi pesniški podobi. Pomaga pa k večanju zdravstvenih težav in praznemu tokvinu. Pesniške so težke, politične prav tako, aforistične vesolja v kapljici vode pa lažje. In če temu dodamo še edino merilo literarnega in novinarskega uspeha trg je vse jasno. Dol mi visijo vse te elitne nagrade, tudi če bi jo kdaj dobil bi se ji z veseljem odrekel.

In še nekaj mi je zadnja leta popolnoma jasno:

Z novinarkami so bile vedno dobre debate, prav nič sanjskega in zasanjanega ni pri njih. Realistični pogled na svet je pač to – kar rabimo, in kaj pomaga elitnim pesnikom elitna nagrada, če pa ni priloženega čeka? Pa mi prosim v komentarju napišite povzetek kakšne znane Slovenske pesmi, ki ni Kosovelova Prešernova in Gregorčičeva, povzetek najbolj branega članka in povzetek vsebine šund romana. Bojim se da vam bo pri pesmih šlo precej slabo.

Z večino Slovenskih pesnikov in pesnic je pač tako kot pri abstraktnem slikarstvu, več časa kot buljiš v prej omenjeno, manj razumeš.

Pa razumete da je danes in v prihodnosti treba preživeti, da boste v Sloveniji z pisanjem pesmi preživeli je znanstvena fantastika.

- Zato raje urejajte vrtove in hodite v službo. Če to počnete, je sreča na vaši strani. In ne zaupate slabim politikom vašega glasu ker ga niso vredni

  • Share/Bookmark
 

1 komentar na “Raje slabi pesniki kot slabi politiki”

  1. zaria zaria pravi:

    uuuu … seva!
    še vedno je lepo prebrat par vrstic, saj plače pesniku tako ali tako ne bom zagotovila, je pa prav, da se ustvarja. umetnosti ne moreš zatret, pesnikom ne moreš rečt nehite pisat, tko ko teb ne morem reč nehi pisat blog ..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !