Aprilske misli 13 del o srčnih težavah

Dragi moji – take imamo, sploh če se pred našimi očmi pojavi neznanka, 1, 2 in 3 si rečeš: je pač pasala mimo, je malo poklepetala, prijetna sogovornica. In ko pasa 4 si jo le drznem vprašati po imenu.

Pa saj veste kako je med službo, žensk pa ne iščem. Ji pa zaupam, saj vem da se ne pretvarja.O njej sem že pisal v postu neznanka 30 marca na obeh blogih. V svetu, ki vedno hiti in kjer človek skoraj ne pogleda in nagovori človeka je sorodna duša, ki na prijeten in vesel način nagovori osebo, ki je že skoraj prepričana v narekovajih da je njeno življenje ruševina dobrodošla sprememba.

Spoznati sorodno dušo, o kateri ne veš skoraj ničesar je dobrodošlo, čeprav nekaj v meni svetuje previdnost. To medijsko vsak dan z črnimi me včasih spravi v obsedeno stanje. Sploh spomin na tisti randi polom izpred dobrih dveh let. Hvala bogu da letošnji 8 marec me ni spominjal na ljubezenski polom izpred 2 let. Punca, ki jo zanima narava in čisto sama rada se po njej sprehaja je zagotovo posebnost med hight tech 2 povojno generacijo, ki jo zanima aperitiv in mandžare. Kljub vsem stereotipom o Italijanih in Italijankah močno iztopa od tega kar naj bi Italijanska družba bila

Dan danes dobiti sogovornika, ki ti sledi med pogovorom in ti prisluhne je redkost. Če je kelnarca, še ne pomeni da ne sme bit optimistična, je točno taka kot je. In če pomisliš na tisoč težav, ki se lahko zgode če bi se ti zasebno z njo kaj začelo dogajat, pomeni da ne verjameš v boljši svet. Tisoče težav se ti lahko dogaja tudi če ostaneš sam. Kot pravijo, da če potuješ, se ti lahko zgodi na tisoče problemov. Pa se res?

Težava je pač v tem, za ko se tipamo z neznano sorodno dušo sicer stopamo v neznano, a če nočemo bit za Abrahama strici in tete je pač skrajni čas da se ojunačimo za zasebna srečanja. Kljub temu da spomin na zadnji obisk njenega kraja, kjer bi bil v enem popoldnemu dvakrat povožen če ne bi odskočil ni najbolj sproščen bo do šanse naslednje sorodne duše preteklo nekaj let. Je sicer še en adut v rokavu: Zarjavela simpatija izpred nekaj let a nekaj v meni pravi da to ni to. Z intelektualkami sem imel vedno težave. Tiste o slabi družbi po barih in bifejih so ponarodele. A najslabše je ostat sam. leta hitijo, letni časi se menjujejo, in res nam življenje postaja eno in isto če ne storimo prvega koraka. Ne moti me če trenutno nima službe, to se lahko vsakemu od nas zgodi, a njen nasmeh ko se mi spet približa pove vse.

Je čas za spremembo? Vsekakor si bom vzel še čas za premislek, imeti nekoga nasprotnega spola ob sebi pri vandranjih po naravi je zdravo.

Kot je zdravo od naših sosedov Italijanov vzeti voljo do Življenja.
Živi in uživaj ga sproščeno. Kolegu Petru Verču pa vse čestitke za najnovejšo iz 7 vala o propadli tovarni likerjev iz Trsta. Na srečo alkohola ne uživam a enega od simbolov Trsta ni več.

So pa brezmejne ljubezni. Čeprav me bolj kot to mika trenutno kakšna nova avtorska. Saj veste:

Peš se ne najbolj daleč pride

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !