Aprilske misli 90 del o knjižnicah pod krošnjami in tigrastih komarjih

Dragi moji – take imamo – od inštutucijske knjižnice pod krošnjami do » Klošar cone » bivši Ideal je manj kot 150 metrov zračne črte in manj kot 300 metrov peš. Če na eni strani zganjajo visoko kulturo z davko plačevalskim denarjem, je na drugi strani obup in zlasti stanovalci sosednje ulice bi morali odločno v boj za deratizacijo tigrastih komarjev in odslovitev klošarije in zaščito stavbe bivšega Ideala.

Klinc pa taki ideali, smrdi po človeških fekalijah, Tigrasti me preženejo v manj kot 10 minutah, ne samo da je grmovje med ulico in bivšim Idealom obupno zaraščeno, klošarija je poskrbela da skoraj nobeno steklo na bivšem idealu ni ostalo celo. 200 metrov proč elitni nakupovalni center Qualandija, kjer vsakega klošarja ki se približa parkirišču od tam odeženejo varnostniki v manj kot minuti. Njihov domicil je park pred trgovsko hišo v centru. Vprašanje časa pa je kdaj bodo dokončno zaprli edino večjo samopostrežno živilsko v centru mesta ob Soči.

Kje pri hudiču je župan in njegova občinska uprava proti odločnemu boju po strmo naraščajoči Novo Goriški klošariji, ki postaja resen in nadležen problem tudi nam vsem ki se jim ne približamo na manj kot 10 metrov in takoj ko jih v skupinah zagledamo, gremo proč kolikor nas noge nesejo. Župana to ne zanima, občinsko upravo še manj, hvala bogu da vsaj ni še incidentov med mimoidočimi in Goriško klošarijo. Pa ne da imam kaj proti tem nesrečnikom, samo sodijo v zbirne centre, kjer se naj jih če se z tem strinjajo ali ne z mehkimi metodami reši drog in alkohola. Po domače se temu reče detoksikacija. Sicer smo sami odgovorni za svojo usodo, klošarji imajo pravico cele dneve sedeti na klopcah v bližini samopostrežbe in poskrbeti za vsak teden je vsaj en incident v samopostrežbi in da varnostnik ima kaj delati. Tukaj se neha demokracija svobodnega gibanja, predvsem pa v centrih mest klošarji nimajo kaj počet. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu imeli več kot 10000 Slovenskih državljanov in državljank na ulicah.

Če se pa vrnem k temu cirkusu knjižnice pod krošnjami, ne bi raje tega denarja ki gre za to seanso namenili v reševanje bivšega Idela – ki bi lahko postal sodoben multimedijski kulturni center na višjem nivoju kot Goriška mostovna. Ne rečem, da ni zanimanja za križnične seanse pod krošnjami, tudi tigrasti komarji še niso prišli od Ideala do Borovega gozdička, pa še varno je ker so kamere zaradi bližnjega otroškega igrišča vsepovsod. A kaj to pomaga, ko pa največje Goriške sramote ne reši nihče?

Ne bom o tem, da so javne knjižnice povozili sodobni mediji, kot e knjige in internet, pa tudi knjige za 3 Evre, zadnjih nekaj mesecev je Hotel Hilton Novo Goriška knjižnica nekam hudo prazna, meni paše tja da zastonj preberem Toti list, Žurnal in posurfam.

Knjižnica pod krošnjami me ne zanima, kot ne zanima vsaj 90 % mimoidočih. Mimogrede na kartico so mi spet ruknili tistih 16 evrov kolikor je letna članarina, in popolnoma nepotreben strošek, predvsem za preveč zaposlenih. Ne bi o storilnosti in čik pavzah v službenem času v Slovenskih knjižnicah, pa o povečanih možnostih za pljučnega raka zaradi kajenja tam zaposlenih ob uhodu in na terasah.

Zanimivo da v vseh trgovskih centrih niti po straniščih ni niti enega ali ene ki bi si upal prižgati cigareto, predvsem pa ventilacija ne vleče cigaretnega od uhodov kjer se kadi. Ventilacija v Hotelu Hilton pa je narejena tako, da vleče cigaretni dim od uhoda in z terase. In ne bi ponovno o tem, da je to za Novo Gorico trikrat prevelika in energetsko požrešna knjižnica.

Območje bivšega Ideala in spodnji del Gradnikove ulice je del Nove Gorice, ki se mu je celo podnevi najbolje široko izogniti.

Izogniti pa se ne da tigrastim komarjem, ki imajo na Goriškem nov domicil. Za razliko do navadnih prenašajo bolezni. Zato je Nova Gorica poleti mesto duhov ker vsak ki ima denar gre na dopust.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !