Aprilske misli 100 del Vročina nas stiska, tisk pa pritiska!

Dragi moji, kateri del tiska nas dobro pritiska ne rabi filanja zof, to je zagotovo tisti ki zmaguje desne ovinke, take kot jih lahko tam beremo, težko pri levih preberemo. Novinarstvo je časten, ponosen in težak poklic, sliši pa na: Neodvisnost, avtonomnost, visoke profesionalne standarde in novinarsko etiko.

Vse lepo in prav, ko pa se rešuje tekoče novinarske probleme z tekočimi zadevami, ni razlik med levimi in desnimi. Tako med nami že 11 let ni odličnega notranjega Dela, ki je bil tudi prvi piarovec prve demokratične Peterletove vlade in nekajletni odgovorni Primorskih novic. Ja dragi Brane, če bi takrat okoli leta 1995 ko sem bil edini in najbolj znani ulični prodajalec časopisov in revij po Novo Goriških ulicah dahnil da, bi bil zdaj že 17 let profesionalni novinar.

Več časa je porabil, da se je dajal z mano z neskončnimi debatami, več časa porabil, da mi je tiste začetne aforizme podčrtal z rdečo ( morda so bili preveč rdeči ) in več časa je porabil da mi je odklanjal vse, kar sem mu prinesel! Zamerit mu ni kaj, njegova odločitev kot urednika je bila dokončna. Lahko pa bi tudi rekel: Za nekaj aforizmov na družbeno aktualne na teden, za cene z tržnice in kakšno vestičko bo že dober, dajmo mu možnost, da vidimo iz kakšnega testa je kljub temu da nima formalne novinarske izobrazbe je! Pa iz vsega tega dragi Brane ni bilo nič, pa sem mu posvetil naslednji aforizem:

Odgovorni toliko odgovarjajo, da pozabljajo na odgovore.

Predvsem pa dragi Brane si z svojimi ne ji pri meni dosegel odločitev, da bom vztrajal in bom v kratkem profesionalni novinar, ne glede na to da nimam formalne izobrazbe. Dobro, preteči bo moralo še kakšno leto toda do Abrahama bo to pod kapo. Bolje kasno kot nikoli. Takrat okoli leta 1995 nisem imel še nobenega pametnega računalnika, internet je bil v povojih in slogovno in tehnično v tem fohu popolnoma nedozorel. A treninng skozi literarna 2000 me je izstrelil leta 2007 v orbito politične satire in reportaž, še isto leto pa v državljansko novinarstvo državljanskega novinarja in političnega blogerja, ki se je obrestovalo leta 2008 z plačanimi objavami v bivši tiskani Blogoroli! Zagotovo nisem najboljši novinar, sem pa dober, glede na to da nimam nobene formalne izobrazbe. A pisat znam, kakor znam pisati zgodbe in usode našega vsakdana, in seveda klasične novinarske na kdo, kje, kdaj, kako in zakaj! Uvod, jedro, zaključek, 500 znakov vestička, 1000 vest, članek največ 2500 vse neto. In mnogokrat vidim kar novinarski kolegi in kolegice ne vidijo.

Pa pri hudiču, koliko novinarjev in novinark je bilo na Belem gradu ( Monte Castelo ) na Belo pečjo v dolini Romana ( Fusine val Romana ) ne daleč od Rateč. Orientacija nikakva, cucka pri kmetiji pri glavni poti nadležna kot 100 hudičev pa sem vseeno prišel gor k razvalinam enega od gradov Celjskih grofov oziroma njihovega najbolj zahodnega. Švical zaradi 100 % vlage, nadležne muhe in meter visoka trava. Nagrajen z prečudovitim razgledam na amfiteater Mangarta in Jakovca in ostalh gora.

Lahko bi napisal odlično reportažo, je zaradi svoje lenobe nisem. Lahko bi tudi o odlični knjigi Dan Prej Pn a nisem ker se mi je ni dalo v knjižnici izposoditi, na Pn v Novi Gorici pa se mi ni dalo z tem obremenjevati novinarjev, referentka pa me je rešila na hitro. Iz prejšnjega stavka lahko sklepate, da Pn zagotovo ne bodo medij, za katerega bom delal. Pa je za to dragi Brane še najmanj kriv, na domačem terenu imaš pač vedno najmanj možnosti.

Ko si enkrat zavrnjen pri enem mediju, je come back zelo težak. No ja nekajkrat je z Pn le ratalo, vedno Koper če odštejem tiste dve fotki. Pa se ni prav nič za sekirat zaradi tega, važno da grem za en teden na dopust nabirat ideje in nov novinarski štof, pa se tudi malo odpočit, tako da se slišimo po 9 juliju

Svet ne bo propadel, če en teden ne bom blogal oziroma pisal, Dragi Brane pa je žal pokojni od leta 2001 Branko Podobnik. In ker sem že o Pn:

Za ta medij politični blogerji ne obstajamo, toda to ni naša težava. Novinarskega dela je dovolj in preveč, in nič se bat. Vedno pa se novinarska zgodba začne z pogodbo, kjer so jasno navedene obveznosti pravice, od Pn pa jih kljub 2 objavljenim reportažam nisem videl nikoli.

Nikoli ne reči nikoli, nikoli ne
okoli.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !