Aprilske misli Literarna razprodaja brati, da bo prebrano

Če hočete brati, morate še prebrati.

Ni kaj, pa naj kdo poreče da se tudi na domačem terenu nič ne dogaja. Dogaja, pride general štab Kosovelove knjižnice in spoštovani pisatelj in nekdanji novinar, pa še nekaj goveje muzike.

Pač zdržim tiste dve uri in ploskam na koncu. Znova ugotavljam, da sem se rodil v napačni državi, na napačnem mestu in pod napačnimi političnimi zvez(d)ami. Tista novinarka iz 17 urnega pohoda več kot preveč škljoca, pa saj ni na obisku Angleška kraljica, madonca!

Zadržan, resen, a dobro poslušam, da česa ne preslišim, ko zaslišim:

Profesor Milan Hladnik ( oddelek za slavistiko filozofske fakultete ) je mnenja, da knjige pripadajo vsem. Dotični se ob pomisleku, da mora tudi tankati ne strinja z povedanim. Jaz še manj.

Tokrat ne bi o bajnih plačah knjižničarjev, ki seveda niso previsoke, a tudi nizke niso, začnejo pa se pri dvakratniku minimalne plače, minus zujf – no ja pripravniška je tam nekje slabega jurja. Če pa ne verjamete, preverite na straneh statističnega urada. To je javni sektor in plače so javne.

Kaj na to porečejo tisoči, ki cepajo na minimalcu brez kinte zraven honorarnega morate njih vprašat. Bi pa vsaj manj obiskanim knjižnicam ne bi škodila privatizacija oziroma predaja kot poštam Slovenskim. Nekaj manjše plače, in nobenih čikov in pavz in večja odgovornost.

Tudi tista o dobrem obisku Slovenskih knjižnic je lari fari. Tam so v glavnem ljudje iz socialnega roba in otroci, ostali bistveno manj saj se tam ne da zaradi hrupa nič pametnega narediti.

Če imaš denar, zaviješ v knjigarno po želeno knjigo in to je to. Nobenih čustev, čikov in molka kot je značilno za stanje na drugi strani izposojevalnih pultov, ker tam nihče ni za nič odgovoren. Če pa zajebeš en piškav film se komaj izviješ iz težav! Knjiga noter in ven je glavno kor se dogaja po Slovenskih knjižnicah, čeprav ne trdim da strokovnosti ni.

Najlepša pa je tista, da se da z knjigami dobro zaslužit. Figo se da na tako majhnem trgu, in dotičnemu gospodu kapo dol da še vedno ustraja z literaturo. Vsa čast mu

Jaz bom raje z novinarstvom, so vsaj redna plačila in nobenih šenkanih knjig.

Materialno zagotovo, če že imam talent zakaj ga ne bi unovčil. Bil je drugačen večer, sanje so dovoljene, jutri pa je nov dan.

Nov dan, nov čaj, nove cene kot je na enega od balvanov zapisal legendarni oskrbnik zavetišča pod Špičko

In kaj preberite, da bo prebrano.

Pa še to preberite:

Kapo dol Žurnal

http://www.zurnal24.si/kaj-dela-in-koliko-zasluzi-clanek-11732

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “Aprilske misli Literarna razprodaja brati, da bo prebrano”

  1. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    V sferi slovenskega novinarstva sicer res ne bi smelo več nič presenetit. Marsikdo čepi samo v pravem kafiču s pravimi pr’jateljčki in že lahko postane novinar. Še huje … lahko je dejansko prepričan, da je nadarjen in da zaradi tega lahko unovči svoj talent, čeprav samo dobro unovčuje antitalent in polpismenost. Kje in kdaj se je rodil, niti ni pomembno. Sanje so dovoljene, nočne more pa tudi.

    Jebeš “novinarja”, ki misli, da je do obilnega škljocanja tako prekleto samo po sebi umevno upravičena predvsem angleška kraljica, kar zapiše kar z veliko začetnico. No, saj tudi vse slovensko. Strinjanje ali nestrinjanje Z povedanim je pa sploh irelevantno, dokler se lahko strinjaš samo s povedanim, v kolikor pristajaš na minimalne vsebinske in pravopisne standarde.

    “Knjiga noter in ven je glavno kor se dogaja po Slovenskih knjižnicah, čeprav ne trdim da strokovnosti ni.”

    Kaj neki bi lahko trdil o strokovnosti nekdo, ki objavi takšen vsestranski zmazek od zapisa? Je pa res več kot očitno, da gredo knjige noter in ven in da je temu primeren porazen rezultat na lestvici bralne pismenosti pri Slovencih. Stroka brez efekta. In potem se pride nenadarjen in nenačitan novinar razburjat in spakovat na nek dogodek, kjer kraljuje profesor na oddelku za slavistiko. Neprecenljivo, prihodnost je odprta, dovoljene so nočne more. Obilo zabave med zamolklo bolj ali manj prodano stroko in sila nadarjenimi vpijočimi kadri na pravem mestu ob pravem času želim še naprej.

  2. lordwales pravi:

    Vsekakor zelo počaščen nad komentarjem Simone Rebolj, legendarne in zelo dolge Slovenske blogerice. Tudi prav.

    Omejil se bom smao na novinarsko škljocanje, tega je vsaj v Sloveniji na raznih prireditvah občutno preveč.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !