Aprilske misli kaj je to sreča?

Dragi moji – V enem od svojih neštetih aforizmov sem napisal:
Sreča je, če srečamo srečno deklico. Pač pogled z moške perspektive, ženske bi obratno.

Kaj se dogaja stari?

To da se nič ne dogaja, je še najbližje resnici, hiti počasi – druge ni.
Ker kdo kar naprej hiti – veliko zamudi. Večerova blogosfera kot kaže, in kdor trdi, da to ni res, laže, prihaja k sebi.

Na enem od rumeno opravljivih portalov so zapisali: Pri tetovaži ji je skoraj prišlo. Upam da ni tudi kaj ušlo, kakorkoli že, če so na Večeru mogoče opazili, DA VEČEROVA BLOGOSFERA ŠE OBSTAJA, BI MOGOČE NE ŠKODILA KAKŠNA MORALNA OD ODGOVORNIH IN MALO MANJ ODGOVORNIH VEČERA? Pismo odgovorne, pa še ena majčka poleg za tople dni z logotipom Večera? Pismo vsem, majčka pa gazelam. Tko da bi imeli po vseh teh letih občutek, da so nas le opazili na večeru, in da ne pišemo sami sebi. Za materialne pa tako in tako moramo delat druge službe, ali pa vleči brezposelnost, toda public realations so za vsak medij Zlati rudnik. Skratka ena velika štala, če mene vprašate, greš po vasi mimo vsaj 50 ljudi, pozdravljat se ti ne da, za one ki slone in stoje ob zidu pa si megla. Take odtujenosti, brezbrižnosti, apatičnosti , vsak samo še za svojo rit ni bilo še nikoli. Verjamem da nas je kriza dotolkla, a ta kriza je predvsem kriza inštitucij, kjer se v glavnem greje zice in pošilja položnice, kaj bistveno več pa zagotovo ne. V Ljubljani in Mariboru pa gospoda presvitla pozablja, da se da kakšno delo in službo dobiti pri Italijanskih sosedih, do tja imam samo 14 km. Mogoče en tečaj Italijanskega jezika, tam štejejo samo izkušnje iz minulega dela in nič več. Sem se razpisal o Igorju Malalanu, motorju in mentorju zamejskega in Slovenskega novinarstva. Če imaš ideje, kako pognati pilota, in ko se ta na tv in radiu prime, je sponzorjev obilo. Ameriški pristop žurnalizma, kjer se ne gleda na titule in strice in tete, temveč zgolj in samo za dobiček. Nenazadnje mediji to počno, če priznajo ali ne, so sicer avtonomni, neodvisni in pluralni, in visoko etično profesionalni. Kaj več pa verjetno ne. To je industrija, kjer se redko zgodi kaj osebnega, in klepetanje med službenim časom ni zaželjeno, še manj pa plačano, stike si moramo novinarji in novinarke ustvarjati pred in po službi. Zunanji ki delamo doma pa razturamo, ker nam ni treba poslušat dnevnih kvant, otroških in kako samo delamo! Kaj pa naj drugega, kot delamo, ali bo kdo drug namesto nas pisal? Če ne delaš tako katastrofalnih , El Nino zagotovo ni glasbena skupina ( Dnevnik Brigit Jones ) temveč vremenski pojav oziroma nekaj takega, in ne kažeš spodnjic na gasilski štangi, potem obrtniško gledano ustrezaš medijski krajini. Razumem, da se z številnimi honorarnimi novinarji in novinarkami komaj kdo od novinarskih urednikov in šefov ukvarja, toda kot sem napisal:

Če hočejo preživet, ker medijske rdeče številke pomenijo game over bodo morali po zgledu bbc iskati, vzgajati in nagraditi talente. Škarje ne bodo rešile nič.

Zato je sreča najti dobičko nosen medij, ki vlaga v talente, in manj v avte, fasade in pisarne. Spisek propadlih Slovenskih medijev je dolg kot jara kača.

pika in amen

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “Aprilske misli kaj je to sreča?”

  1. valentinaa valentinaa pravi:

    Res, težko je danes srečati srečnega človeka…vsakemu nekaj fali.
    Mi je pa všeč tvoj aforizem. Znati, najti srečo v malih stvareh… Tudi to je sreča.

  2. lordwales pravi:

    Lepo da ti je ta moj aforizem všečen. Trenutno kreativna kriza.
    Tudi to pride.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !