Aprilske misli Dan brez hlač, modrčkov in avtov – prečudovito! ( pa nič politike vmes )

Dragi moji – navajeni smo že, da vse bizarnosti, modne muhe in razne odbite zadeve prihajajo iz krajev tam čez lužo ( Zda )

- Ob vseh teh svobodnih izvedbah takih in drugačnih javnih performansov, si ne moremo kaj, da ne bi podvomili v kršenje osnovnih človekovih pravic in svobode govora in izražanja, v Ameriki sami! –

Vsekakor so tovrstne prijetna priložnost, da se ljudje družijo, spoznajo in vesele, pa tudi če se delajo, da so oblečeni, z modrčki ali da vozijo avte. Vsekakor ravno osamljeni niso v nabito polnih metrojih, pa če jim je kaj do tega ali ne, kot življenje v majhnem kraju. Če se meni zdi, ko spet pridem v nakupovalne, da sem v 7 nebesih, dobe podobne občutke udeleženci omenjenega. Ljudje smo pač družabna bitja, in že desetletja ni več point, če katera pokaže zgoraj brez, se hodi brez hlač in ne vozi avta.

Vse to je še razmeroma normalno, bolje kot vse temne strani Amerike. Če je kje kršeno prej omenjeno, je ravno v zda, pa zato gre ljudstvo z spontanimi, zakaj pa ne? Dvomimo, da je na takih in podobnih srečanjih kaj politike vmes, če sploh kaj, važna je zabava in druženje! Kot v nakupovalnih, knjižnicah, javnih parkih – vedno se najde kakšen sogovornik ali sogovornica. V majhnih krajih pa se tako in tako ne dogaja nič. In če v časopisu prebereš spet dan brez hlač, ki naj bi se uradno dogajal maja, zgodil pa se je včeraj, se za trenutek zbudiš iz otopelosti. Spet vidiš luč na koncu tunela. To ni slabo, slabše je če ta luč ugasne. To pa ni dobro.

Živimo v časih, ko pri nas nič ni dobro, služb ni, dela ogromno, a za džabe, mediji krčijo, odpuščajo, vedno manj plačujejo, povsod pa seveda popusti, bonusi, nalepke in ne vem kaj si še trgovci ne izmislijo, da te zvlečejo v nakupovalne. Čeprav bi lahko namesto v nakupovalne šli tudi v naravo, več sexsali in pogovarjali. Edino kar nas močno odvrne od nakupovanih navad, je zlata mrzlica. Med vsemi mogočimi in nemogočimi dnevi brez pa vsekakor manjka še dan brez minimalne plače, dan, ko naj bi številni delodajalci, kapital, plačali delavcem in delavkam vsaj za en dan normalno plačo! Pobožna želja ali znanstvena fantastika?

Kakorkoli že, dragi moji, to je en velik šmorn, saj smo navajeni preživeti mesec z nekaj fičniki, in se nič več ne zmrzujemo pri nakupih živil pred potekom roka uporabe po polovičnih cenah!

V slogu tiste čistilke, ki kupuje najceneje, pa naj si bo bio ali kemijsko, važno da preživi, bi si že zaslužila, da bi bila po dolgih letih predstavnik ljudstva, namesto elite, ki leta zmaguje z Večerovo izjavo bobu bob!

In pri hudiču mi povejte, zakaj že kak km čez mejo navaden poštar uspe kot medijska osebnost, voditelj in novinar, vmes še izšola nove kadre. Pri nas pa?

Naj vas dragi medijski prijatelji spomnim, da sem stopil že v 28 leto svobodnega novinarstva, pa se kljub ne vem koliko plačanim in neplačanim objavam ( čez 1000 ) noben Slovenski medij še ni spomnil, da bi me povabil magari za en dan na redakcijsko novinarstvo v medijsko hišo? Tako bi lahko v 8 urah pokazal, dokazal in napisal, dogovorjeni članek, in primerjava z rednimi bi povedala vse! ( slabše, enako ali boljše)

Vendar mi živimo v nekem čudnem sistemu, ne tič ne miš. Na zahodu, če medijem prinašaš dobiček, te ne vprašajo niti za osebno, pri nas pa se krči število strani, reže in odpušča.

Zanimivo pa je, da pri nas lažje zadeneš na eni številnih nagradnih iger, kot dobiš kakšno večjo medijsko možnost. Menda je zaposlenih novinarjev in novinark pri nas preveč, vsaj če vprašamo lastnike, in plačilni dan v slogu lorda Meldruma vedno pride prehitro.

Vendar ta ne bo nič zdržala, ker brez vsaj približno solidno angažiranih in plačanih talentov ( ne glede na izobrazbo ) Slovenska medijska krajina ne bo preživela. Tudi dnevniki bodo propadali, če ne bodo uredniške politike korenito spremenili. Kako in kaj sem se že na mojih 2 blogih že široko razpisal. Z rubrikami bralci poročajo in pisma bralcev ( brezplačno ) se degradira poklicno novinarstvo. Ker kdor se odloči za poklicno novinarstvo, ta zelo verjetno z izredno angažiranim in prodornim pisanjem medijem veča dobičke, se pravi naklado. Če se pa amaterjem objavi džabe, se jih z ničemer ne stimulira, da bi vsaj približno sledili klasičnim novinarskim:

Novinarski avtonomiji in neodvisnosti, visokim etičnim in profesionalnim standardom, novinarski etiki. Pa ne samo to, za redno novinarsko sodelovanje bi morali mediji izšolati kadre z vsaj 100 urnim hišnim novinarskim tečajem. ( ne glede na izobrazbo )

Dolgoročno bodo preživeli samo mediji, ki bodo vlagali v talente!

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “Aprilske misli Dan brez hlač, modrčkov in avtov – prečudovito! ( pa nič politike vmes )”

  1. Stric Marč pravi:

    Morda imaš prav. Vendar pa praksa kaže, da so najbolj prodajani časopisi z udarnimi naslovi in kratko in plehko vsebino. Ni malo bralcev, ki niso več v stanju prebrati, kot pet stavkov.

  2. Shelby U. Dotson pravi:

    Na primer pri izbrisanih. Desnica s svojim dolgoletnim zanikanjem sramotnega ravnanja države z izbrisanimi po Turkovo ni bila nemoralna. Kje pa, le svoje ravnanje in premisleke je oprla na druge moralne temelje. Tako kot levica je izrazila skrb za druge, torej za nesrečnike, ki so čez noč nezakonito ostali brez stalnega prebivališča, toda pri tem se ji je – tako Turk – poleg “skrbi” oglasil še “občutek za lojalnost”: za ljudi bi poskrbeli individualno in tako, da ne bi prišlo do nagrajevanja pripadnosti kakšni drugi državi.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !