Aprilske misli Neverjetno preživetje – za obleko manj kot 100 Evrov letno

Dragi moji – V mislih nimam tistega Nemškega Kitajca, ki vas obleče za 30 evrov, ampak kakovostnejšega tekstilnega Švicarja, ki nas kar naprej zasipa z razglednicami in pismi z popusti, vedno razprodaje, vedno pol cene, vedno 5% dobropisa nad 65 Evrov na vse!

Potem je zelo težko preseči letno več kot 100 Evrov za obleko. V bistvu porabim še manj. Če mi že več kot pol leta niso poslali dobropisa, potem veste koliko tam pustim. Hec pa je v tem, da pulover na fršlus iz skoraj v celoti ovčje volne dobiš za 20 evrov, ostale puloverje od 5 do 15 evrov, zimske žametne hlače pa težko presežejo 20 Evrov, majčke za nekaj Evrov, Slamnik ki me je cel teden ščitil pred soncem na poletnem dopustu in bil na rogovih tistega znanega Kg Kozoroga pa je stal neverjetnih 10 Evrov.

Neverjetno preživetje je ostati 2 meseca in pol brez plače, skoraj 2 meseca brez plačanih medijskih objav, pa še vedno imam proste devize in nedotaknjene depozite in rentna varčevanja. Res je da živim pri starših, toda kljub temu moram vsaj hrano za fruštek nabaviti sam, 1 na teden v mesto, na poceni dopust, Povprečni Slovenec in Slovenka bi v tem času bankrotiral, ker bi že štartal z manj kot jurja Evrov prihranjenega. Vse moje pridige o varčevanju so sedaj voda na moj mlin. Zelo širok nasmeh imam. Veliko mi je ostalo predvsem zato, ker za obleko ne dam skoraj nič. Še vedno iz omare mečem. Ta teden sem spoznal da so jogurti pred iztekom roka uporabe enako užitni za pol cene kot tisti za polno. Res neverjetno preživetje. Ob tako apatični, odsotni in hiteči okolici vsekakor. Trgovske finte se v vseh teh letih niso v ničemer spremenile. Kljub vem mogočim in nemogočim diskontarjem standardni trgovci za previsoke cene še vedno:

Je kvalitetno ( pozabijo pa povedat, da je tudi to narejeno, kje drugje kot na Kitajskem ) Ko jim pojasniš da vse to dela ista tovarna, isti stroji, samo blagovne znamke so različne ostanejo brez besed. Mogoče sem čudak, posebnež, toda tedne suhih krav bom finančno zagotovo preživel, in skoraj vse mi bo ostalo. Banka, državna medtem ko sedim in čakam na boljše čase ( prispodobično ) vse čas dela zame. Pasivne obresti bolj zaležejo kot vsi padci in vzponi vlad. Za 18 let delovne dobe bi moral avtomatsko po enem mesecu po izgubi službe dobiti brezposelnost, pa bom lahko vesel če jo bom dobil po 3 mesecih!

Edini adut v rokavu, ki mi je preostal, so medijske objave, in v Večeru gre naprej. Ker nimam sindroma hiteče mase, ki pade na vsako oglaševanje, v nakupovalnih sem kralj sveta.

Eno dobro leto nazaj je uslužbenec hypo banke v nakupovalnem tekel za mano, letos me je gledal od daleč, ker sem se jim široko izognil. In zapomnite si:

Tekstil zdrži ne da bi na ulici to opazili 30 let, knjige pa nekaj 100 let. In nobene potrebe ni za to dati več kot 100 Evrov letno. Skupaj. Knjige take in drugačne pa si lahko do onemoglosti naberete v knjižnicah, ne samo šund temveč tudi nobelovce in foto monografije.

Če imate limit, ste si sami krivi. Bankirji vam seveda ne bodo rekli kot trgovci, da tega ne smete. Položnicam pa sem tako in tako napovedal vojno. Kot vsem naročenim in nenaročenim reklamam. Praktično ni več nobenega telemerketarja, ki bi si mi upal še kaj poslati in me klicati. Razen tistega, kar sam naročim. Tega pa je zelo malo.

Vse kar imam na sebi, je od 2 diskontarjev. Edino spodnje perilo sem kupil pri Šparovitih, in imel skoraj za vse polovične popuste. In ne pozabite, denar je na vaši strani dokler ga imate. Ko ostanete brez njega, vam ga nihče ne bo podaril, če ga ne boste zaslužili.

Pa še to:

Unior turizmu hvala za povabilo na smučanje na Krvavec in Roglo.
Žal že leta ne smučam več, za brezplačno karto pa sem dobil osebo ki smuča.

In ne pozabite, če preveč finančno drsate, lahko tudi finančno nadrsate.

In to preberite zelo počasi

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !