Aprilske misli 900 saab objava na siolu – 180 na leto!

Dragi moji – evforija je danes na višku, čeprav ne veljam za evforičnega in še manj čustvenega, a glej ga šmenta da sem kot popolni luzer za mnoge medijske reakcije pridrsal do neverjetnega 900 posta v 5 letih in nekaj drobiža, to je zame, ki imam formalno 3 letnike srednje šole in nič več, dosežek za Ginesovo knjigo rekordov. Niti najboljši poklicni novinarji ne napišejo letno 180 člankov z najmanj 2000 znaki neto ( pogosto grem tudi čez 3000 ) a kljub vsemu še vedno nimam od tega silnega bloganja nič razen Blogorolinih 62 Evrov neto.

Dobro razumem. Bloganje ne more bit plačano, lahko pa si odpreš lastno Blogersko domeno in služiš z reklamami. Da mediji Slovenski še niso ugotovili, da imajo enega največjih arhivov novinarskih člankov na spletu, ker pravzaprav ni Slovenskih blogerjev in blogeric, ki bi tako profesionalno novinarsko blog pisali. Vsaj 95 % vsebine Slovenskih blogov je za medije neuporabnih. Dobro, lastna hvala cena mala. Toda odkriti in razkriti nepoznano, zakrito, prikrito, zamolčano in olepšano je moje blogersko poslanstvo državljanskega novinarja. Visoki etični poklicni standardi, novinarska avtonomija in neodvisnost, kodeks novinarske etike, nenazadnje politični satirik in notranje politični.

Nekdo mora pač tudi to početi. Čeprav – za džabe. Kako to zdržim, ta silni tempo. Mogoče zato, ker sem samski. Če bi moral zraven še vsaj 180 seksati z partnerko na leto ne daj bože. O tem raje ne razmišljam. Pomislim pa, da v medijskem svetu velja silna konkurenca, do objav pridemo samo najboljši, ki razturamo. Lahko si genij na svojem novinarskem področju, lahko se za določeni novinarski žanr fokusiraš v nulo, če uredniki ne odprejo mailov je vse zaman. In navadno jih ne. Sem pač zunanji sodelavec. Driblanja po telefonu in osebno z uredniki ne maram. Pa sem kljub temu v 28 letih nabral vsaj 500 plačanih objav in vsaj toliko neplačanih. Poleg literarnih pogledov in publicistike seveda. Imam pa eno veliko težavo – previsok nivo. Večina Slovenskih medijev prisega na lahkotnejše vsebine. In še pogled v prihodnost. V piaru in teksotopisnem delu marketinga se vidim. V delu za velike Svetovne korporacije, medijske hiše in Hollywoodske studije.

Lordwales go to Hollywood?

Slovenija je preprosto za pisce takega formata kot sem, preprosto premajhna. A tukaj sem doma. In še vedno pišem za Slovenske medije. Eden od teh je tudi planet Siol. Približno 180 na leto. Drugače pa mi nič ne manjka. Če se je Marko Hren po 25 letih spet vrnil na honorarno medijsko sceno ( sicer takih jamrarij ne berem ) se bom jaz honorarno prej kot v 25 dneh.

Idej mi zagotovo nikoli ne zmanjka.
Brali ste:
Aprilske misli 900 saab objava na siolu – 180 na leto!

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !