Aprilske misli vsak nov začetek je pot v neznano

Dragi moji – izguba službe ne pomeni nujno, da ostanemo brez denarja, zlasti če smo celo desetletje pred tem pridno šparali. A sončna poleg tega da predvsem nakaže, pričakuje udeležbo na tistih znanih delavnicah mešanja megle. To pomeni predvsem zgodnje ustajanje, nič kaj mi ni po godu, a to je edino kar so mi lahko ponudili.

Udeležba obvezna. Če ne nič več nakazil in črtanje iz aktivne brezposelnosti. Nič ni tako hudo, da ne bi moglo biti še slabše. Družba vsaj 20 sotrpinov in sotrpink, ki so pripravljeni ure poslušat take in drugačne izpovedi. Počutim se, kot da grem v klub anonimnih alkoholikov. A to bo dober trening zgodnjega vstajanja. To pa mi vsaj zadnjih 20 let ne gre dobro od rok. Prepričan pa sem, če bi imel poleg sebe kakšno sanjsko žensko bi verjetno vstajal malce prej.

A zakaj bi?

Če je okolica, sosedje in inštitucije popolnoma nezainteresirana za vse moje početje, čemu in komu bi mogel vstajali prej? Službe tako in tako nimam več, tudi dvomim da se bo stara služba kdaj vrnila nazaj, se pravi da je treba vse napore vpreči v iskanje nove. Povsem pa sem naveličan tistih večnih o 300 prošnjah, na katere še odgovorili niso. Pa je dotični oziroma dotična mogoče 28 let pisal za medije? Verjetno ne, zase pa lahko suvereno trdim, da ni Slovenskega novinarja in novinarke – ki še ne bi slišal zame. Kot ni prav veliko novinarjev in novinark, ki so pripravljeni delat pod vsemi pogoji in kadarkoli. Tako da z moje strani težav ni. Ta delavnica mešanja megle pa mi bo okrepila samozavest, da bom z ključkom šel krošnjarit po medijskih redakcijah. Ne glede kakšna reakcija bo tam.

Pomislite – koliko Slovenskih novinarjev in novinark bo letos šlo v penzijo, manj kot leto dni do Olimpijskih iger v Sočiju ( da bodo Slovenski mediji to sfolgali bodo mogli za tisti mesec angažirati vsaj 200 novih sodelavcev in vsaj 100 asistentov novinarjev v deskih )

Tudi če je z medijskih uredništev edini odgovor je molk, to nikakor ne pomeni, da novinar z 28 letnimi izkušnjami praktično vseh novinarskih žanrov ne more dobit stalnega angažmaja.

Novinarjev starega kova na liniji, ki so porabili cel dopoldne za napisat eno vest ( 500 znakov ) ni več, zlasti pa ni dovolj sposobnih notranje političnih, kar nedvomno sem. Za preživetje bom do stalnega novinarskega angažmaja delal tudi piar, marketing, pisal reklame, scenarije in se preizkusil kot filmski igralec. Tudi to sem že počel. In če pomislim, da sta v zadnjih letih obupala najbolj znana Primorska novinarja brez formalne izobrazbe Lebanova in Mihelič, pa še Olga Knez ima komaj kakšno objavo, jaz pa samo v Totem listu v manj kot 6 letih 224 objav, potem se res ne bojim, da ne bi imel v novinarstvu dovolj dela.

Še zlasti ker ideje kar stresam iz rokava, Slovenski lovci na novinarske talente, če sploh obstajajo, pa bi me mogli že zdavnaj odkriti. Naklado medijem pa veča samo angažirano, tudi nekoliko robusno in polemično pisanje. Če v tekstu ni žmohta kdo bo ta jajca bral? In vsak dodatno prodan izvod medija prinaša lastnikom in posledično tudi novinarjem lepšo prihodnost.

Saj nismo več v komunizmu, da bi se bali odkrito napisane besede? Mogoče nimam najboljših delovnih navad, a ko se vržem v pisanje, takrat zlepa ne odneham. In rad odkrivam to, kar drugi nočejo.

Drugače pa mi tudi kot pasivnemu prejemniku davkoplačevalskega ni prav nič hudega. Lahko se preizkusim tudi kot radijski voditelj na kateri komercialnih radijskih postaj. Fokusiram zlasti na Italijanski trg v fjk. Formalno bom iskal novinarsko – publicistično – piarovsko delo na Goriškem ( Italija ) uradu za delo. Odprl si bom Italijansko davčno številko.

Zato, Evropa Lordwales je tukaj!

Če odgovorni toliko odgovarjajo, da pozabijo na odgovore, jih je treba za to tudi malce podrezat!

Pa še to:

Resnična zgodba o Hotelskem guruju, na Travel channelu kako je pred bankrotom rešil star hotel na Floridi mi je izstrelila samozavest do neba. Bojim pa se, da bi tudi kakšen Slovenski medij rabil tovrstne guruje. Tudi v medijski industriji je direktor lahko samo en. In šef mora znat udarit po mizi. Najboljši indikator dobrega novinarskega dela pa so zagotovo bralci in bralke.

To hudičevo dobro drži in zdrži!

  • Share/Bookmark
 

1 komentar na “Aprilske misli vsak nov začetek je pot v neznano”

  1. valentinaa valentinaa pravi:

    Super! Samozavesti ti ne manjka, le sabljo še nabrusi in na sestanek ob zori! Ne pozabi na budilko!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !