Aprilske misli Dragi medijski prijatelji: kako dobiti stalni angažma v novinarstvu

Dragi moji Prošnjo je vrglo ven v tja 20 sekundah, skupaj z sončno referentko jo bom še updajtal, po reglcih pravil za iskanje služb. Več za vas ne morem naredit. Vi pa ste tisti, ki me lahko povabite, in me preizkusite, iz kakšnega novinarskega testa in kvasa sem. Magari kakšen teden udarniško.

Kaj pa z tem izgubim? Novic, takih in drugačnih je za vsakim voglom polno, samo digitalca je treba uzeti z sabo. Napisati enega od novinarskih žanrov ( Komentar, vest, članek, reportaža in poročilo ) in poslati. Določene zadeve, ki jih vidimo uzput, so za rubriko: Kje pa vas čevelj žuli? Ali ni stramota okoli 15 intervencijskih avtov propadle g 7 pod železniško v Postojni ob tistih znamenitih stopnicah. Kje si stečajni, odreši jih razreza, upnikom pa priskrbi nekaj novih fičnikov.

Skratka kako prepričati dotično medijsko redakcijo, da te uzamejo na probo? Ker sami vsega ne zmorejo, rabijo zunanje sodelavce. Razpisov za to se jim ne da, če kakšen zunanji uleti izza vogla, se že da kaj zmenit. Kljub temu, da se na začetku delajo da so hudo zaposleni. Ma dajte no, kdaj se začne delovnik v medijskih redakcijah? Ob uri, ko šolarji v šolo in delavci na šiht, zagotovo ne. Novinarstvo ni ravno poklic, zaradi katerega bi moral prezgodaj ustajat, in zvečer biti gotof. Zahteva pa novinarsko žilico v službi javnosti. Pa saj sploh niso samo novice. Že tista o trajanju mandata premo sorazmerno krilu pm Bratuškove je vredna sočnega komentarja, poročila in kolumne ) Take notranje politične bralci in bralke radi berejo, nekdo pač mora tudi to napisat.

Naslednja težava:

Če se Vam dragi medijski prijatelji nekdo pošlje prošnjo ali ponudbo ( kakšna je razlika ) je kulturno vsaj z 2 črkami ne odgovoriti. Lahko pa tudi kaj več. Lahko se delate, da ste mali bogovi, a trg vas lahko v nekaj mesecih uniči. Novi Matajur in tako naprej. Ko so šli Okulisti ni nihče jokal za njimi. Za njihove zavožene finančne posle je bilo kot vedno krivo ljudstvo. Zato pri bogu in hudiču odgovorite. Ne stane nič, pošiljatelja pa odreši pošiljanja ene in iste prošnje enim in istim. Kakršno koli novinarsko delo boste dali brezposelnemu, boste več za to državo naredili kot država sama. In zakaj ne bi pridobili za drobiž odličnih ambasadorjev dobre volje in medijske krajine? Lokalna medijska zvezda pa je pravi magnet za kolpotažno prodajo.

In zakaj ne bi končno na lokalnih straneh začeli pisat o malih ljudeh, njihovih stiskah, pričakovanjih, težavah, obupu in sivem vsakdanu? Zakaj ne bi mamci v Rovtah polepšali dneva z zapisom o njej, in zakaj ne bi se razpisali o lokalnih posebnežih in inovatorjih?

To se hudičevo dobro bere, poleg črne kronike seveda. Še najmanj se bere notranja politika. Pa še na nekaj ne pozabiti:

Če ne boste izšolali nove generacije športnih novinarjev, bodo mogli politiki poročat in komentirat šport. Zgodba o trgovcu iz mojih krajev, ki je prodal trgovino, zato da je lahko uresničil sanje športnega novinarja, kar mu je zelo uspelo, je zgovorna. Z disciplino, odpovedovanjem in ustrajnostjo je premagal vse medijske zidove in blokade.

Ker težko je pisat v prazno, če ne veš ali bo objava ali ne, dokler ni črno na belem.

V upanju na kakšen prijazen medijski odgovor vas najlepše pozdravljam. Če pa slučajno nabašeš na kakšnega poznanega novinarja ali še bolje urednika za šankom, in mu še častiš kozarec rujnega, se za šankom zgode čudeži. Lahko bi rekli tam se je zgodilo veliko dogovorjenih in garantiranih objav.

Zakaj novinarji imamo hudičevo dober spomin
Stopil na trnovo novinarsko pot z planinsko vestjo septembra 1985

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !