Aprilske misli 50 let Kosovelove

Dragi moji

Jolka je uredila in spravila skupaj Kosovelove misli in pesmi, v brošurici in pol, kot se je slikovito izrazila na pravzaprav njenem večeru ( vsi ostali nastopajoči so ko je ona tam bolj za okrasek ) oziroma na osrednji proslavi ob 50 letnici Kosovelove.

Ena boljših Srečkotovih je:

V polemiki bodi miren in hladen,
Kot kača, ki piči.

Samo prvi dami Slovenske literarne in družbeno kritične polemike sem glasno ploskal, ostalim več ali manj po službeni dolžnosti pa bolj potiho ali pa ni nič.
Bil je čudovit večer, najnovejša oziroma 2 ravnateljica po večni Lučki Čehovin ( 36 let )
se izjemno trudi, enako vsi tam zaposleni,
zato kapo dol!

Kljub temu da je državni pesnik Ciril Zlobec ( o literarni eliti raje ne bom v izogim zameram )
spustil nizko Jolki
« da je njegova sovražnica »
in natrosil nekaj standardnih, da brez knjižnic gre ta svet k hudiču pa je tako in tako jasno.

A Jolka ni miga mi mona, in je vrnila milo za žajfo:
« Nima Argumentov »
In izzvala župana,
k preimenovanju Partizanske ceste v
Frizersko, saj Sežana ne premore niti ene knjigarne, pač pa nešteto frizerajev. Vsem prisotnim pa je predlagala menjavo mentalitete.
Jaz bi rekel, glede na nove frizure damskega dela publike manj v frizerajih in več v knjigarnah, knjižnicah in preživetem času z dobrimi knjigami.

Župan Davorin Terčon kot vedno presenetil z odličnim govorom, lahko pa mu sem in tja napišem zastonj tudi kakšnega boljšega.
Jadran Sterle z kratkim dokumentarcem Obrazi Kosovelove knjižnice
je odstiral publiki in članom knjižnice prezrto zgodovino.
Če je kdo opismenil številne generacije v 50 letih, je to bila Kosovelova. Po 21 zatiranja fašističnega škornja, 2 letih Nemcev in 2 letih Slovencem ne preveč naklonjene Anglo Ameriške uprave je nekaj 1000 začetnih knjig z eno knjižničarko
( ki ji je Jadran dal glavno besedo )
delalo čudeže.

Med prvimi člani sta bila Sežancem in Slovencem dobro poznana Pavle Škrinjar ( foto monografija Sežane ) in dr.
Stanislav Renčelj, prava knjižna molja!

Zato naj živi in se razvija knjižnična kultura,
In naj knjige, klasične in elektronske tam ostanejo še tisočletja!

Županu in njegovim pa še namignem, naj ne razmišljajo o nobeni dvojezičnosti, ker kolikor je znano, ni nobene potrebe da prijateljem Italijanom lezemo tja, kamor rado smrdi.
Prav tako ni nobene potrebe po večanju števila Italijanskih knjig v Kosovelovi. Vsi javni napisi ( komercialni so lahko dvojezični če je tipografija enaka in Slovenščina na prvem mestu ) pa morajo biti obvezno enojezični, se pravi Slovenski!

Povedano vse,
Kot sem včeraj obljubil, da bom to pisanje dal na svetlo, tako naredil.
Več kot mož beseda se mi zdi.

Z spoštovanjem

Tomaž Švagelj
Lordwales

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !