Aprilske misli Literarna čajanka ob 50 letnici Kosovelove

Dragi moji – Vrnil sem se na Partizansko v velikem slogu, saj sem se od tam od nekdaj najbolje počutil. Stare zamere so pozabljene, čas je za nov literarni začetek. Magdalena Svetina Terčon, 3 ravnateljica Kosovelove po večni Lučki Čehovin že v prvih 4 mesecih delovanja presega običajne okvire delovanja mestne knjižnice.

Zbrali smo se v popoldanskih urah, čakajajoč na Poletni knjižnični plaži 16 popoldansko. Dištoniral je samo ne neliterarni obiskovalec, ki je očitno zgrešil psihiatrov kavč in uletel na to literarno plažo dneva odprtih vrat Kosovelove. Predsednica sveta knjižnice se je več kot izkazala z izposojo na pultu. Opazit je bilo tudi nekaj občinskih svetnic. Župana Sežanskega vsaj popoldne ni bilo. Bil je tudi voden ogled knjižnice. Dopoldne pa pravljica za vrtčevske otroke. Škodili niso ne čajčki, še manj piškoti, po napetem literarno pesniškem branju protagonistov Sežansko – Tržaške literature in poezije pa se je prileglo nekaj peciva, kanapejev in seveda rdečih češenj. Bili so taki in drugačni pogovori, razgovori, spoznavanja, tipanja in plani.

Zakaj pa ne? Že to, da nekaj publike posluša jagodni izbor literatov omenjenega prostora je velik poklon. Zelo močno zastopstvo Slovenskih » zamejskih » literatov, od Sežanskega dela pa samo moja malenkost, Eda Pavlin in David Terčon. Večini je publika, kolikor jo je pač bilo ploskala, ali je meni, se ne spomnim. Jih pa je moja Moja Mala Kazame
- Mon Petit Kazame pripravila vsaj do tega, da so odlični Britanski humor z nekaj pustolovsko zakladno erotičnega napeto poslušali.
Bil je tudi Marij Čuk, kakor kaže z njegovo pesniško muzo, saj vsaj na bližino, v kateri sta bila ves čas in nasmehom, ravno hčerka verjetno ni. Marij je seveda elita, saj je visoki funkcionar Tržaškega rai oziroma urednik Slovenskega rai programa. Jolka je ravno uletela, ko je Marij začenjal z njegovimi kratkimi pesmimi iz pesniške.

Ker ni dala miru, jo je Marij Čuk večkrat opomnil:

» Molči Jolka! »

Po uradnem branju, ki ga je odlično povezoval igralec Novo Goriškega sg Rafael Vončina sta bila v dobri debatni kondiciji. Zakaj pa ne?

Ideja, ki je post festum padla iz moje glave upam da kmalu plodna tla Sežansko – Tržaškega pesniškega sveta je zagotovo potreba po pesniškem open natečaju za izvirne pesmi na temo Kosovela in Krasa.

Lordwales je spet back in the track, so what če je kras zgubil Peršoljevo Vilenico, očitno so bile na delu slabe vile dsp, z katerim si Sežansko – Tržaška literarna scena nima kaj pomagat.

Tistih, ki radi drže štango temu visoko donečemu društvu, žal ni bilo na branje. Pa nič zato. Knjižnica kot avtonomna kulturna inštitucija, ki je več kot skladišče knjig, postaja zbirališče vseh, ki cenimo literaturo.

In ko je na koncu Rafael Vončina prebral nekaj Vitezovih o kulturni eliti, je ozračje postalo sproščeno. Seveda vam ne bom izdal imena mojega predloga za združeni Sežansko – Tržaški pesniški natečaj, osnutek scenarija bo v nekaj dneh. So bili, toda v glavnem za šolajočo mladino. Zakaj ne bi pesnile o Kosovelu tudi osebe, ki se ne pišejo Debeljak, Hartinger in Peršolja?

Kakorkoli že, Partizanska cesta se nadaljuje na Fernetiško, in kras je kot nalašč za literarne utrinke.

Veter

Veter veje,
metla pomete,
burja premeče.

Od Triglava pa do Jadrana,
burja se ne ozira,
ko konfine prepiha.

Ko se literatura,
na svetlo postavi.
se kriza ustavi.

Izvirna Slovenska literatura,
Slovenska pesem,
Slovenski roman.

Da nas bodo brali,
prebrali,
spoštovali.

Z spoštovanjem

Tomaž Švagelj Lordwales

Državljanski in klasični novinar, politični bloger, politični satirik,
aforist in slab pesnik

Ko boste praznili knjižne police, na njih Slovensko literaturo postavite!

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !