Aprilske misli Slabe novice našega vsakdana

Dragi moji

Po 8 letih sem se splet odločil za toplice. Grem v kratkem, še za stari 20 % ddv. Kar pomeni najmanj 5 evrov manj za plačat.
Seveda če bi se oziral na črno kroniko potem res ne bi šel nikamor.

Moje zdravje je za ne klic v redu. Popolnoma funkcioniram, cel dan skačem okli bajte, danes me spet rahlo rukne v hrbtu. Malo prej se odločim:

Denar še imam, na prvo agencijo po voučer za tri noči ostale 2 pa v hotelu. Lahko me vprašate, kje sem bil pri hudiču tem dolgih 8 let. Več ali manj vam lahko odgovorim: Delal sem, da zdaj lahko malo manj delam. Pa še vedno delam, pišem pa še več kot ko sem bil še v stalni službi doma. Tako jo zdaj tudi v nedeljo dopoldne mirne duše grem tja do vode in mojega kraja. Danes sem srečal tri pohodnike, navadno pa sem sam. Dol pri vodi ima meditativni glasbenik parcelo. Še najbolj to pot poznajo angleži saj po tej poti vodi pohodniška pot tuje agencije,

Pred domačimi turisti pa je varna, saj ni nobene oznake. Pa tudi razni maratoni Franja in podobno ji še dolgo ne bodo delali konkurence.
Medtem ko mi nekateri namigujejo, da gre naš bančni sistem k vragu, bom moral spet kupiti nov par kopalk, saj tisti po tisti par ki je v kg res samo za toplice ne bom hodil. In zdaj sem se spomnil tiste prijetne dobrodošlice vseh toplic: Pijače dobrodošlice ki je ne oglašujejo posebej, je pa zmerom. Važno je, da ko se gre na pot, se ima nekaj brezalkoholne pijače z sabo, najbolje v pol litrskih flaškah da se ne bi slučajno kaj razlilo. Tisti nadležni davek hotelov za samske je še vedno, so what?

Koliko pa stane pot do prvega dohtarja? Nekajurno čakanje v čakalnici,
možnosti okužbe, neprijazen dohtar itd. Med drugim hrbet me še vedno boli, pa se nimam komu pritoževat, krucefiks! Presrečen nad kar zajetnim vračilom dohodnine pogoltne države, kako so to zračunali pa nimam pojma. Še dobro da dveh plač sploh nisem dobil ker drugače bi še doplačal. Važno je da ni položnice, tekanja na banko zaradi tega.
In zdi se mi, da teh 10 dni popoldanskega nebeškega orkestra že malce najeda moje živce. Ki nikakor niso v najboljši kondiciji, sploh po bližnjem srečanju z Unicefovi. Celo z jehovci znam biti bolj prijazen.

Njihovi šefi zagoto0vo nimajo 10 evrskih jurjev plače.
In sem še kaj pozabil? Eno slikico mehurčkov mogoče, se mi zdi!

Važno je le, da se v hotelu da kupit večer, ker bom dokler bom tam, off line. imajo brezžično, toda prenosnik ostane doma.

7 junija je praznoval 3 rojstni dan. Kupljen je bil za 299 evrov med picami in špageti v Sparu. Pa naj kdo reče, da je za novinarstvo potreben velik zagonski kapital. Skoraj toliko bo šlo za toplice, a kot sem povedal, zdravje je prvo.

Na katerem mestu pa so potem ženske?

  • Share/Bookmark
 

1 komentar na “Aprilske misli Slabe novice našega vsakdana”

  1. Zaria pravi:

    No …. zdaj že uživaš v toplicah, hotelski hrani pa upam, da v družbi ženske heheh

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !