Scoolirane ali težav s ženskami ni če jih ne iščeš

Dragi moji scooliranost je v teh težkih kriznih časih edina rešitev, že bolje zaviti v cool hišo, kot razmišljat o randijih, zmenkih in srečanjih.

V tolažbo mi je bil včeraj pred mečkatorjem znanec, ki ga je njegova 40 let radodajskih dala seksualno na čevelj, ker ji do sexsa ni več. Težko to razumet, če je 40 let hopa cupa, zakaj kar naenkrat samo še dolgi njeni monologi?

Ali sem pri ženskah trenutno na suhem ali mokrem, niti najmanj ne razmišljam, ker me dajejo resnejše skrbi. Zmeraj pogosteje sicer mislim na tisto, ki mi je rekla: Bo sladko, a kratko. Trudim se biti prijaznejši, no ja, za pretiravat ni. Ker utegne bit čakanje na prošnje novinarske moje dolgotrajno, sicer pa dragi radijci in klasični mediji:

tomaz.svagelj@siol.net
Najemite me, hire me, mich anstellen, assumermi, запослити ме, me zaposliti!

O dogajanjih na Večeru tokrat ne rečem nič, ker se mi ne da kuhat kamilic. Kaj več kot pošiljat kot honorarec ne morem, računam pa na redni honorar 26 ki velja vsa leta!
Jebeš kamilice, že bolje ta cool hiša, nekakšen križanec med Italijansko restavracijo in trgovino s okusnimi Italijanskimi specialitetami. Poleg klasike oljčnega olja, balzamičnih kisov in njokov, s katerimi si oblizneš prste, še pester izbor konzervirane zelenjave in marmelad, dobrih piškotov in bio paradižnikovih mezg.
Vsaj nekaj v teh težkih, kar je lažje, pa še pretirano drago ni.

In nikar me ne sprašujte, kako bo šlo skozi s prvim radijskim medijem kadarkoli, ki sem mu poslal prošnjo, vse kar lahko rečem, naj me bogovi uslišijo vsaj do avdicije. Res se ne spomnim, da bi v vseh teh letih novinarstva kadarkoli pisal prošnje za radijske postaje.

To me trenutno bolj daje, kot ne vem kako navdušena radodajka nad mano. Hopa cupa lahko počaka, moji prihranki pa niso večni, čeprav še vedno gori zelena.

Kot vidite, popolnoma scooliran, nič jezen, še manj zamerljiv, life go on, v Toskano grem za 3 dni do konca leta, s isto agencijo kot že 2. Zakaj mi zamenjeval nekaj, kjer ni nobenih težav. Težava je ena: Plačat je treba, a v Mokricah kot veste sem bil nagradno.
To je še dodaten razlog, da me bodo noge same nesle tja.
Vsekakor 2 zadevi,
ki so močno proti krizne, dvigajo moralo, samozavest, in kar je takih reči. Se mi pa močno gre, da pridem na katero koli radijsko postajo, kot da še naprej gledam mojo zavodsko referentko s oranžnimi čevlji.

Že to, če mi bo omogočeno opravit avdicijo, pomeni odskočno desko za radijski posel.
Ker na Delpinovo ng za nič na svetu ne mislim več. Zakaj ne sem vem kolikokrat povedal.
Zdi se mi, da Leon Horvatič žuga tudi meni.

On bo šel v penzijo, mene čaka še 21 let delovne jebe.
Največ kar lahko dobim, je prekarno honorarno, hvala medijskim bogovom da vsaj na večeru sem noter.

Jeba je ta kriza, še 2 leti je treba zdržat!

Tomaž Švagelj Lordwales

Državljanki in klasični novinar, politični bloger, politični satirik, aforist in slab pesnik

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !