Znanke, ki mi ne solijo pameti niti mi ne moralizirajo

Kot veste, dragi moji, sem svobodnjak, ki absolutno ne prenese, da mu kdorkoli soli pamet in moralizira, kaj bi, če ne bi.

2 znanki pa sta že, s katerima je vedno najlepše, in sta nekako udejanjanje mojih sanj. Ena je naredila tisti ogromen cokl, druga pa je strojna inžinerka, ki se preživlja s inštrukcijami. Skratka, če se lahko tako izrazim, to strojno inžinerko srečam kak meter od dvigala v hotelu Hilton ( ng knjižnica ) ko se mi že blazno mudi na vlak. Seveda pozdravim, ona ozdravi, nato pa me hudič nese k gumbu za dvigalo.

Kar me najbolj vrže, je njen novi look up, da se punca tehnične izobrazbe tako zrihta, da dol padeš. Seveda takoj pomislim, da je že nekaj let nisem srečal, ko sva pa nazadnje skupaj pila čaj iz avtomata, nisem vzel njene telefonske.

Mistake a make.

Drugo srečam v moji vasi, kadar ni žive duše, ko grem na vrt, ali po vasi, punca posebne sorte, je bila tudi s fantom v mojem kraju, pa ta zadeva ni dolgo zdržala. Nazadnje letos mi kaže filmček iz pohoda na Vremščico, kar noter padem, ker pa se ji blazno mudi, s pijačo ni nič, na telefonsko pa niti ne pomislim.

In tako sem spet zvisel, kot neštetokrat. Na ona on pa kljub vsemu ne grem, ker svojih besed ne prelamljam za nič. Če rečem ne je ne!

Ker zna bit, da se pojavi še kakšna, je moja nova taktika, ko se z znanko pogovorim, in začutim harmonijo, kemija pride več kasno, takoj telefonska. Sem med tistimi, ki ne odlašam s telefonskim klicem, čeprav ženske navadno mislijo, da jih znanec ne bo nikoli poklical.
Jaz s tem nimam težav res ne.

Obvezno bo zniževanje kriterija, tako pri iskanju dela kot ženski mojega življenja, tudi prodajalke so čisto v redu, vsaj za eno sem prepričan, da se kar razveseli, ko me spet zagleda, čeprav neke debate ni nikoli.

In odkar sem spet zvezda knjižničnih večerov v Sežani, z nič treme in izvrstno retoriko, sem prepričan, da mi bo tudi v ljubezni za Abrahama uspelo. Ne zapiram se v samostansko življenje, to res ne, točno vem, kateri 2 podjetji bom poklical, ker nekaj besed zagotovo ne škodi.
Sem trenutno v alpinistični fizični in psihični kondiciji, tradicionalno marš ruto sem danes izboljšal za skoraj pol ure.

Sem izredno samozavesten, malo mi sicer nagaja ego, kateremu moškemu pa ne, prepričan v to, kar delam, v svoje sanje, samo teh klinčevih mailov imam polhn kufer.

Od zdaj naprej samo službeni, vse ostalo pa osebno in po telefonu. Nenazadnje v okolju, v katerega se vračam tedensko poznam ogromno ljudi.

Od odkar sem računalniškemu podjetju, po mailu odločno povedal, naj mi nehajo težit za moje evre za anti virus licenco, se boljše počutim. Tip se je razpisal, mojega denarja pa kljub temu ne bo dobil.

Ne dam, in pika.

In ko ima človek toliko energije, da bi gore premikal, toliko idej, 100 % povečanje plaht za Večer, blogerski nekaj 100 % se nima česa bat.
Dol mi visi, če nimam formalne izobrazbe, dela imam vrh glave. Kaj potem, če ni vse plačano, razliko dobim s socialnimi transferji in nagradnimi igrami.

Za minimalca pa zagotovo ne grem v neko mizerno službo.
Sem na to temo prebral dober komentar, rečem:

Moj čas je za to izkoriščanje predragocen. Samo s tistimi nekaj vep vzajemnega sklada lahko v nekaj mesecih zaslužim več kot 100 Evrov!

Bom raje svobodni novinar, anketar, in podobno, tisto plačilo penzije pa me še najmanj skrbi. Važno, da vlada Alenke ni padla, in
da trojka ne prihaja.

Če je smeh pol zdravja, za ostalo polovico najverjetneje poskrbi najboljša polovica.

  • Share/Bookmark
 

1 komentar na “Znanke, ki mi ne solijo pameti niti mi ne moralizirajo”

  1. Pohajalka pravi:

    Še dobro, da ne jemlješ številk, ko jih toliko srečaš!
    Veliko zdravja od najboljše polovice!
    :P

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !