Čezmejno migrantsko delo – Eu projekt Eures

Dragi moji – osnovno delo vsakega državnega ljubimca in ljubimke, je da čim bolj tesno sodeluje s zrsz, na vseh nivojih, projektih, delavnicah, izmenjavah, subvencijah in zaposlitvenih možnostih.

Začneš pa tako kot povsod, na dnu. Vsako stvar je treba preverit, doreči, ker je tisti aktivni status božja mantra, ne zamudi ničesar, kar zahtevajo od tebe. In država te plača, da greš lahko v mesto. Seveda je najmanj kar pričakujem, da bom na največ 2 urni delavnici Eures kaj bliže službi v Italiji.

Ne se hecat, v Italiji službo dobiš samo preko natečajev in osebnih intervjujev, castingov in podobnega. A Italija je že davno iz krize ven, in prijeten je občutek, da morebitno novo poklicno pot poseg legalnih poslov v Sloveniji začejam v najbolj evropskem mestu Italije, Gorici. Mestu, kjer živita Tina in Andrea. Onadva na srečo ne rabita ne preveč priljubljenih Italijanskih ufico per lavoro. A na takih in podobnih Eures delavnicah lahko spoznaš sotrpine in sotrpinke, vse skupaj je zelo podobno likom iz Policijske akademije. Tam se zberemo nadpovprečni, taki ki nismo ne po Jusu ne po Eu standardih. Verjetno tam ne bo nobenega, ki verjeli ali ne išče delo varilca v Italiji. Ker se po delavnici eures verjetno ne zgodi veliko, če sploh kaj, je dobro stopiti na ulico Alfieri v Gorici. Ponudbe za delo na oglasnih deskah lahko Slovenski državljani in državljanke beremo tudi brez so gorna in prijave.

Evropa ponuja jurja in pol, v evrih če se premakneš čez mejo trebuhom za kruhom. Ta novica ne velja za migrante, velja pa za emigrante. Navadno pa je pri iskanju dela tako, ko najmanj čakaš, se zgodi. Te dni se v kinu komuna v centru Ljubljane vrti Italijanki Zoran, Il mio nipote. Če ne bi bilo Aleksandre Petruci in njene galaxia casting, tudi tega filma ne bi bilo. Jan Cvitkovičeva staragara, filmska produkcija je eden od Slovenskih filmskih producentov, ki sodelujejo pri izboru statistov s Petrucijevo in njeno Galaxia casting. Za provicionalno evropsko mesto, kjer se ne veliko dogaja, velika zgodba. Za razliko od Slovenije, kjer delodajalcem ni veliko mar za talente, se podjetja v Italiji dobesedno grebejo za nadpovprečne.

Si predstavljate, da bi edini Primorski dnevnik Pn preselili v Gorico. Tiskale bi se v tiskarni Il picola in mesagera Veneta v Sovodnjah, namesto 70 novinarjev in novinark bi bilo zaposlenih največ 30, od teh vsaj pol talentov ne glede na izobrazbo. Tam so važne obrtniške talent izkušnje, če imaš brilijantne ideje imaš takoj posel.

Jan Cvitkovič je šel kak km čez mejo, pa je takoj našel sogovornike, posli padajo, če bi pa še čakal na naš filmski sklad se veliko ne bi zgodilo. V tako ogromni državi, kot je Italija, s nekaj 100 posnetimi filmi na leto, in ogromnim interesom kapitala za produkcijo, in posledično dobičke, že zaradi nekaj 10 milijonov ogledov uspešnih filmov v kino dvoranah in na tv, je biti filmar lažje.

Če o Janu Cvitkoviču zadnja leta ni pri nas nobenih novic, še ne pomeni, da ne snema. Kakor nikjer ne piše, da Slovenca in Slovenko ne morejo zaposlit v Italiji.

Če znaš delat, delo tam dobiš.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !