Večkrat pomislim nanjo

Dragi moji, od 2005 že traja. Ne bi šel v detajle, ker nočem javno o tem, trenutno ni nobene volje. Raje si popravljam zobe za filmski nasmeh, bolj me trenutno zanima Ciklone, film o ljubezni v Toskani Leonardo Pieraccioni. Ne bom, rekel, da se mi nič ne dogaja, ker se. Toda mailanju z njo sem rekel nepreklicno konec. Osebno, ali pa nič. Punca je več kot v redu, nobene zamere, čepram znam biti precej temperamenten. Blog pa je za to, da se na to temo izkašljaš.

Matkurba, lahko rečem v stilu Trboveljskih rudarjev, saj sem tudi sam na cesti. 13 mesecev. Včeraj sta padli 2 prošnji, in tako gre iz dneva v dan. Na teden vsaj dvakrat več, na mesece je to že čez 15 prošenj. Pošiljam na vse živo. Naj berejo, vržejo v koš, arhivirajo, odgovorijo ali pa tudi ne. Sem daleč od obupa, s prihranki in prihodki, ki jih imam oziroma dobivam.

Kar se pa nje tiče, ve kje sem, in me lahko povabi, jer jaz nje ne bom. Vsaj nekaj naslednjih mesecev ne. Zaradi mene si lahko poišče tudi boljšega, ali slabšega, ne bom niti malo ljubosumen. Bi pa takoj začel s katero koli drugo, če bo le prilika. Govorit še znam, in to hudičevo dobro. Saj če dobro pomislim, je teh delavnic sončne vedno več, in sorodnih duš tam ne manjka. Moraš pa te stvari doreč v nulo, klicat svetovalko ne vem kolikokrat, da se zadeva potrdi. Največ energije sončna vlaga v to, da fiktivno manjša uradno brezposelnost. Tako da te vun fukne. A me ne bojo, številka njena je v mobilniku, pa še na listku, vedno dvigne mobitel. Če kličeš v času šihta, Kriza pa že močno najeda, je ni videt konca. Zanimivo pa, da kelnarce, trgovke in sobarce bolj malo, če sploh pišejo maile, temveč se z njimi hitro zgodi. Ko me včasih kaka mlada samska trgovka milo gleda, si mislim svoje, in ne vabim nikamor. Če mislite, da se po trgovskih centrih s personalom ne da klepetat, se motite. Sploh če si stalna stranka, si tam šef. Dokler jim nosiš denar, so s tabo več kot prijazni. Bi pa tudi kako Italijanko zagrabil, pade takoj so gorno. Ma mislite da sem mona, da bom v Sloveniji dobil za stalno. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu pol Slovenskih novinarjev in novinark na službeni poti na tujem. Naučiš se italijansko ali pa Nemško, in to je to. Na tujem te v novinarstvu ne vprašajo, če imaš diplomo, vprašajo pa te, kaj jim boš pisal. In če jim s svojim pisanjem dvigaš naklado, potem si šef. Sploh dobre politične satirike Evropa rabi kot Sahara vodo. Si predstavljate, da dobim pisanje scenarijev, ki pa niso preveč dolgi, nekaj stavkov, za striscio di noticia. Honorarji s 3 nulami pred številko, ki je vedno večja od 3. ni slabo, gledano na Slovenske minimalne. Takole za en screen play tiste 3 jurje!
Voditelji dobe po ta mali vsaj 20 jurjev na pol urno oddajo. Tako se plačuje na zahodu, kako pa pri nas, vemo. A veselit se moraš tudi minimalnih honorarjev.

Zdaj bi lahko začel na vso silo preklinjat, ker bo jutri suh. Samo 2 meseca od februarja 2007 se mi je pri Totem zgodilo, da ni bilo niti ene objave. Jeba je, vam rečem. Če pa dobiš postavno, ki se rada sleče, bolj kot obleče, je to vredno. Hudič pa je, če hoče takrat ko je treba pisat nov štof. Ne dam se, borec sem, borčevske nimam, služba, taka ali drugačna, bo slej ko prej padla. Castingi še bodo, trg delovne sile Furlanije je neizmeren. Mi dol visi, če pri nas vse propada. Smo kaj spremenili mentaliteto? V javnem medijskem sektorju te ne morejo zaposlit, ker je vedno jeba, da ne smejo na novo zaposlovat. V zasebnem pa je vedno zguba. Pa razumi kot hočeš ali nočeš.

Pri nas prej zadeneš na lotu ali na nagradnih igrah, kot dobiš sogovornika, ki ti vsaj da tistih 15 minut, da poveš ta svoje. A nekaj je jasno:

Kdor ne zna pisat, in govorit, in videt to, kar drugi ne ta v medijih ne bo nikoli.

Kelnarce, trgovke in sobarce imajo plače od 500 do 650 Evrov neto, pa so to najbolj fejst punce, ki jih lahko srečaš. Prav res!
Zagotovo ni vse v denarju, se mi zdi.

Najemite me

tomaz.svagelj@siol.net

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !