La mia ricerca di lavoro in Italia – davvero!

Dragi moji uletim včeraj 29 januarja pol ure pred poldne na delavnico Eures o iskanju čezmejnega migrantskega in emigrantskega dela na območno zrsz Nova Gorica in me skoraj zvije, ne zaradi predavateljice, odlično izbobražene ene od 5 Slovenskih svetovalcev Eures, temveč zaradi udeležencev.

Dream team. Večkrat sem že o tem, če bi hodili na te seanse casting agenti, bi mnogi od nas bili že zdavnaj dobro plačane filmske zvezde. Toda ljubi moji, s odprto zadrgo se res ne hodi na te seanse, britje je verjetno tudi potrebno, in usekovanje in pihanje pred predavateljico ni najbolj olikano. Res ne. Ženski del je bil urejen, a nekih presežkov tudi tu ni. Značilnost tega dream teama je agonija, obup, lastna nepripravljenost da bi kaj zaslužili, razen v glavnem na fuš. Sam se v ta klub obupancev in obupank ne prištevam. Sem če hočem ali nočem poklicni novinar. Finančno podhranjen.

Zato sem šel na to delavnico, in takoj po delavnici po davčno številko, codice fiskale na agencijo esteri na Corso Italija, blizu parka Rimbranca oziroma Pošte. Mladi brezposelni dami sem predlagal, da gre z mano, a nič, sem šel sam. In davčno v 20 minutah čakanja na uradu tudi dobil. Lačen, s manj kot evro gotovine v žepu, nikjer ne vzamejo nobene kartice, če pa že od 10 Evrov naprej, prehodil 7 km. Ker se mi je zdelo plačevat avtobus potratno. Agencija za delo, Umana, zasebna je takoj zraven parka Rimbranca na Corsu. Od 2 do 4 zaprto. Najprej je potreben podpis, se pravi intervju, cv, kakšna referenca. Ker se mi ni dalo lačnemu, pa tudi cv nisem imel s sabo sem raje šel proti Sloveniji. Umes še s eno gospo iz Italijanskega socialnega dna, je ravno lepila plakate, tiste znane kletvice, posvečene italijanski financi pa raje ne bi. Ker me zdaj jebe v glavo zzzs bom čez nekaj dni na njihovem uradu spet pisatelj. Tako da s Umano vsaj en teden ne bo nič. Predno grem tja, moram dobit od Večera priporočilo. To je to.

Počutim se kot da bi stal nad prepadom, kaj je v naši državi narobe? Večjih poslov ne dobiš, država ti raje še naprej plačuje potne stroške, kot da bi te ruknila v javna dela. A nekaj me je teh 13 mesecev brezposelnosti naučilo – ostati skromen. Sem se s velikim veseljem danes za 10 centov rešil multi medijskega mobitela na pošti. Je ta mobitel daleč od pametnega, mp3 nalaga celo večnost, in ker imam še enega rezervnega sem pač osrečil podjetje ki te mobitele zbira. Tržna vrednost tega mobitela ne presega 10 evrov. Filmanje Borgicev gre po planu na Goriškem gradu, žal sem zvisel.
In kako naprej?

- Tako da ne greš nazaj!
davvero

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !