Udri siromaka – ohrani bogatuna ( kaj je to katastrofa )

Dragi moji – samo 2 novinarja naturška sva ostala na celem Primorskem, moja malenkost in Olga Knez. Plačanih objav ne dobi niti največji strokovnjak za Bovški turizem Miran Mihelič, ki je bil pred leti celo sodelavec rtv regionalnega centra v Kopru.

Kriza je naredila svoje, če vas za svojega ne vzame vaš novinarski šef, urednik/ca se ne zgodi nič. Morda kakšno pismo bralcev, če je sreča. Olga se je specializirala za lokalne novice, jaz pa na politično satiro. In oba sva preživela vse turbolentne. Seveda ni treba preveč razlagat, da tujina ne premore 47 % davka na honorarje. Za minimalne dohodke se vsaj v Italiji in Avstriji vse vrača. Najlažje pa je ruknit po vseh na robu, s 2 praznimi žepi. Kje je že ta Tolminska dopisnica Večera, Karmen Leban ji je ime, pa legendarna Rosana Rijavec, tudi dopisnica Večera. Pri Rijavčevi zadnja objava lani, pri Lebanovi pa leta 2009. pa me to še najemaj skrbi. Ali bo Večer imel Primorskega dopisnika/co, bo o tem uredništvo, glede na reze pa bo težka.

Pričakujem pa od Večera, družbeno – odgovornega delodajalca s posluhom za malega človeka, da nas povabijo zahodni del na dopisništvo v Ljubljano, vzhodni pa na Svetozarevsko. Kar se mene tiče, še najmanj pričakujem da nam bo Večer častil teh, če sem natančen 22,4 % ker mora plačat dodatnih 9 % ! Bolj pomaga topla človeška beseda, če ti reče nekaj rednih, ustrajajte, saj kriza ne bo večna, je že to dovolj. Ker usoda kar 2 dopisnic Večera ni ravno to, kar si vsak poklicni novinar želi. V tem poslu ne čakaš ravno, da se bo zgodilo kaj osebnega, toda če ima celo nacionalna dneve odprtih vrat, zakaj to ne bi imel še Večer? Ne mislim za širšo javnost, toda za redne sodelavce
se to enkrat na leto že spodobi. Nič ne da poklicnemu novinarju/ki novega zagona, kot v živo poslušat predavanje starejšega izkušenega kolega/ce. Vse te Primorske novinarje/ke, ki sem jih naštel, nam je bilo poslanstvo 7 sile podarjeno že ob rojstvu. Priznam pa, sicer nerad, da težjih časov kot so zdaj, za novinarske honorarce še ni bilo. Sem pa še vedno presrečen, da lahko še naprej pišem za Toti list. V 8 letih je to že postal način življenja, razmišljanja in dela. Včasih že nekaj besed predpostavljenih naredi več kot cel novinarski faks. Si predstavljate Večer brez Totega lista in Primorski dnevnik brez Olginih notičk. Jaz ne.

To o novem davčnem haraču sem dorekel, bo manj, a še vedno bo. V čudeže ne verjamem, edino v kar verjamem, in to trdno, da bo Večer že jeseni v zelenem.

Po podatkih strica Googla je Rosana Rijavec še vedno samostojna novinarka, Karmen Leban pa v gostinkih vodah. In te dni raje ne razmišljam, zakaj ravno 1 februarja zzzs veča obvezno za neverjetnih 9 Evrov?

V redu, naj plača kdor ima, svobodni novinarji s s.p. ali brez pa smo revni kot cerkvene miši, če pa že kaj imamo, to zagotovo ni od novinarskih honorarjev. Razumem, kriza, kako pa to, da vsaj naše sosede nimajo milijardnih bančnih lukenj in pogoltnih tajkunov, s menedžerskimi prevzemi. Sicer pa me bolj kot vse napisano skrbi moja usoda glede zaposlitvenih v italiji, pisanje cv europass pa niso ravno toplice. Tudi te sem si lani privoščil, sončna pa sploh ni opazila, da me ni doma.

Še dobro, da so me opazili na Večeru. Vsaj nekaj. Glede tistega znanega poziva društva novinarjev ne rečem nič. Ne bi raje namesto teh praznih marnj ustanovili zaposlitveno agencijo za novinarske posle.
No ja, vita di Borgija, so le posneti na Goriškem gradu. Vsaj pri scenografiji ni bilo nobene krize. Borgici so Kanadsko – Nemška produkcija, te 2 državi pa sta že dolgo iz krize ven.

Ma ben, – 22,4 % na bruto!

Bolje nekaj – kot nič!

V teh kriznih časih vsak Evro prav pride

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !