Bilo je pred 4 leti dan po Valentinu

Ostale pa so dragi moji samo slike, in spomini, pa en njen literarni tekst. Tudi njenih po mailu poslanih slik nisem brisal. Imam še vedno njen mail, volje za nadaljnje dopisovanje pa nobene. Ne bi o detajlih, zgodilo pa se ni prav nič in se tudi ne bo. Tej zadevi sem rekel preprosto pase. Lahko bi šlo na osebni level, trikrat je že šlo. Tretjič sem zmrznil, te zadeve urejat pa brez njenega mobitela je misija nemogoče. Zameril pa ji nisem prav nič, a zdaj mejlam samo časopisne objave.

Si pa takrat dvakrat bil v Ljubljani, hvala bogu so ostale odlične slike, seveda brez nje, nisem si predstavljal, da bom danes po 4 letih moral dati zahtevo za prodajo tistih nekaj enot vzajemnega sklada. Za razliko pred 4 leti je moje osebno finančno premoženje mnogo večje, a kopni. Zato na vse pretege pišem tudi časopisne vesti, eno tako vest to je tekst do 1500 znakov sem ravno napisal, bolj izčrpa kot saj veste kaj mislim. Poslal na medij, ki mi je nišno reportažo junija 2012 objavil in plačal. Ne poje že Aleksander Mežek:

Siva pot, vodi me, na Gorenjsko! Bom pa mogoče kakšno v kg spoznal, nenazadnje sem letos tam bil že 16 dni, se pravi sem tam že domorodec, spoznal sem poleg standardnih 2 še vsaj 2 in tako si širim obzorja. Gledam danes slike, ki sem jih tam posnel, kar ne morem verjet, kakšen raj je ta kg. Doma mi kar cuker pade, ko pa pomislim nanjo, ji zaželim, naj kakšnega boljšega ali slabšega od mene najde. Zdaj sem seveda szuzan, že čez dan sem se moral ukvarjat s nešteto podatki. Ko gre ta naš svet k hudiču, pomislim na tisto taksistko, take tipi žensk mi pašejo. Ker se mi spet prikazuje Koper, si predstavljate,
da grem na zmenek s tisto, ki mi je že postavila kakih 150 vprašanj? Jo je kar vrglo, ko sem na pamet povedal svoj emšo. Jeba je ta rehabilitacija, vam rečem, ves čas mi svetujejo, naj kakšno bogato poročim. Pol lahko v minuti skenslam ta zrsz. Dobi pa se še moj bratranec, naj mu pišem o mojih kolpotersih časih. Jeba na kvadrat. Stari zberi se, in čimprej uleti na prvo novinarsko redakcijo, če ne gre po mailu, bo pa že šlo osebno? Je pa ta svetovalka kar dol padla, ko sem v tisto pisarno uletel z odlično napisanim evropass novinarskim življenjepisom. Hudičevo dobro znam pisat, sem direkten, brez ovinkov in politiziranja, a hkrati všečen vsem, pišem pa za vse, novinarsko etično ki me najamejo in plačajo. In danes je spet Valentin, jaz pa namesto Valentanovega filma novinarsko vest s fotografijami o žledu. Tak je ta posel svobodnega novinarja, a žled je zagotovo vsaj fotografsko medijski dogodek, ki ga je potrebno ovekovečit.

O mokrih sanjah, kakšnem grešnem stiskanju, poljubljanju in podobnem zdaj ne bi, ker so to sanje, te pa so dovoljene. Zato stari, čimprej se reši te Šalare, no nekajkrat bo treba še tja, pol pa v knjižnico. Če se prej ne zgodi kak medijski čudež. Mudi pa se res ne. Vsaj meni ne. Če se pa vam, je to vaša težava, problem in kar je teh reči.

Takoj pa zamenjam to rehabilitacijo za stalno kolumno v katerem koli mediju, če pa nabašem na kako urednico, ki bo šla s mano na zmenek, pol pa sem v ne vem katerih nebesih. Neverjetno pa je, kako je zasebno uspešem novinarski tandem ( moški ženska ) lahko medijsko uspešna zgodba. Ni to nobena protekcija, a će te ona tudi posteljno dobro spozna, je lahko to dobra medijska naveza. Valda da bo dala kolumno svojemu partnerju, saj imamo kar nekaj teh primerov, ker žal kolumne se na prošnje in reference ne da dobit.

Vsaj v Sloveniji ne

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !