Na zahodu 4 metre manj ograje – ostane še 1 km!

Kot vestnega kronista dogajanj okoli trga Evropa/Transalpina ( Gorica ) me je simbolična ostranitev tistih nadležnih 4 metrov znamenite zelene ograje na kolesarski stezi na bivšem bloku Erjavčeva – Škabrielova doletela v samotni gorski dolini, kjer ni nobenih ograj in mej, pri Kranjski gori. Bilo je 12 februarja, bili so tam znani protagonisti prvega žaganja te znamenite ograje pred 10 leti ( Brulc, Brancati, Komel, Romoli, Arčon, Caharija, Boumbaca) in številni manj pomembni. Oba fotografa sta postavila ambientalno foto rastavo dogodkov odpiranja zadnje železne zavese v Evropi. Pri mejnem kamnu iz leta 1947 na prizorišču prvega žaganja te znamite ograje. Na trgu Evropa/Transalpina nasproti železniške Nova Gorica. Toda bivši Novo Goriški župan, zdajšnji poslanec Mirko Brulc je kritičen:

Citat, Vir: http://www.dnevnik.si/slovenija/primorsk/meja-v-glavah-se-vedno-ostaja

»Pred desetimi leti smo bili vsi evforični. Moja pričakovanja so bila večja. Ni tistega pričakovanega sodelovanja med mestoma na kulturnem, gospodarskem, zdravstvenem in drugih področjih. Opaziti je pozitivne premike, da Italijani prihajajo k nam. Premalo pa je, da prihajajo v trgovska središča in igralnice ter se vračajo. To velja tudi za nas.«

Nič se ni premaknilo po velikem poku 21/22 decembra 2007, ko so kot po tekočem traku padale zapornice na bivših mejnih in malo obmejnih prehodih, ko je Slovenija polno pravno ustopila v Šengen. Naši in vaši
se nič ne morejo zmenit, niti za skupno izposojo koles, ali Evropske projekte, itd Ostane grenak priokus, no ja, vsaj delovnih dovoljenj za delo v Eu ne rabimo več. A Italijani se še vedno oklepajo so gorna ( dovoljenja za bivanje, podlage za prijavo na provincijskih cpi, uradih za delo ) lahko pa se brez težav prijavljaš za iskanje dela na zasebnih uradih za delo ( Umana, Adecco ) Sodeluješ brez mejno lahko zasebno, kdo ti brani, lahko se brez težav včlaniš v eno od treh Italijansko Goriških knjižnic, ena od teh je Slovenska. Se zanimaš za delo, si najdeš v stari Gorici dekle ali fanta svojih sanj, greš na kino predstavo, kulturne prireditve, tečaje plesa. Greš k evangeličanom blizu travnika, če rabiš duševno podporo. Živiš svobodno, se ne oziraš na neke birokratske, na vedno iste, ki se vrte okoli meje. To velja tudi za sicer vestne filmske kroniste padanja meja, oziroma švercanja, Goriškega kino ateljeja. Živiš pač svoje sanje, kolikor jih lahko. Če je komu padec meje pomagal podeseteriti promet in dobiček, je to znani diskont pri mozaiku na trgu Evropa.

V Totem pa je bilo moje objavljeno 6 februarja:

Čez mejo je lažje – če pozabimo meje.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !