Težka je ta novinarska

Si rečem, in spravim Italijansko davčno številko nazaj v mapo, vsaj še nekaj časa ne mislim tekat po stari Gorici, dost imam vsega.
Vseh možnih vprašalnikov, mailov in vsega tega imam polhn kufer. Ko sem že mislil vreči pero v kot, se mi prikaže ta enooki, s vijoličastim nosom štorasti panj. Kot neko znamenje, neko upanje, da nadaljujem s mojim družbeno – politično – aktualnim pisanjem.

Poklic: državljanski in klasični novinar, možnost plačanih in zastonj objav v Slovenskih medijih je zdaj enaka ali skoraj enaka nuli. Ponudba: 32 urna filmska delavnica v Gorici, Italiji. Ne grem, pa pika. En mail pa bom za spomin spravil. Upanje: Da se čimprej poberem v Kg.
Država: Ta, v kateri sem, je narejena po meri bogatih, razslojevanje, elite in kar je teh reči.
Večer: Ni dneva brez Večera, brez Večerovih novic je kakor juha brez soli. Nadaljevanje: Je vedno možno, tudi zastonj.
Socialna podpora: Zaenkrat imam še dovolj prihrankov.
Prostovoljno delo:
Ker gre ta moja delovno rehabilitacijska k vragu ( država je brez denarja ki ga je porabila za razne svetovalne ) s tem ne bo težav.
Samozaložba: Ta lahko osuši moje prihranke.

Želja: Še dalje zastonj ali za minimalni honorar pisati za Večer,
bila so to prečudovita leta, jebenti še ta kriza.
Odgovori: Nič ne bom imel proti.
Kondicija: Moja je vrhunska.
Zaposlitvene možnosti: Nične.

Zdaj pa k bistvu.

Ne bežim iz Slovenije kot 28000 mladih v enem letu, še dalje pišem, od politične satire do ogledala družbi pa do literature.
Na drugem svetu me razumejo, agregirajo, žal pa me ne morejo plačat. Razumem.
Večeru še vedno neomajno zaupam.
Sem poklicni igralec brezplačnih nagradnih iger.
Svetovno nazorsko: Združena levica.
Vip ponudbe: Edino medijsko sem odklonil, novinarska etika.
Kaj bi delal za Večer dalje?
Vse. Prilagam Europass.

Razumem težak finančni položaj Večera, marsikaj sem pripravljen napisati tudi zastonj.

Nenazadnje bo naslednje leto 70 let Večera. Prihodnosti, ki je pred nami dragi Večerovi ne gre zapravit s politiziranjem, in kar imamo vsi sedanji in bivši sodelavci Večera skupnega, da gremo na vsake volitve in plebiscitarno podpremo levico. Nihče tega od nas ne zahteva, smo svobodni, toda Večer je levo sredinski medij. Do zdaj pa je Večer v vsej svoji zgodovini imel samo enega desnega, ki je zdaj pri konkurenčnem dnevniku. Večer še dalje piše o težavah in stiskah malih ljudi, ki jim ni lahko, zaposlitvena situacija v Mariboru in okolici je enaka katastrofi.
Vsi Večerovci ( tudi bivši ) si želimo transparentnega lastnika, ki bi firmo dokapitaliziral in rednim dvignil plače vsaj za 10 %.
Naj zaključim s mojim politično pikrim aforizmom:

Ko ljudstvo pristane na riti, je oblast v riti.

S tem vse povedano, zlasti v letu, v katerem se je odpustilo več kot 100 rednih in honorarnih novinarjev in novinark. To bi moglo našo vlado močno skrbeti, medtem ko išče denar za dijaške prevozne subvencije.
In ne pozabimo, če pride šef Janša še tretjič na vlado, potem nam niti bog ne more pomagat več.

S spoštovanjem
Nekdanji redni sodelavec Totega lista,
ki ne bo vrgel peresa v koš.

Tomaž Švagelj Lordwales

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !