Stvari gredo na bolje

V bistvu na slabše, dragi moji, a če pogledam s zornega kota zmenkarij, saj je edina, ki nam še preostane, verjeti v ljubezen oziroma poti do tega. Naveličal sem se večnih komentarjev, analiz in kritik našega Titanik vsakdana.

Raje sem prepisal na papir njeno telefonsko. Mobiteli se na srečo redko kvarijo, će pa se, se hitro zamenja sim kartico v novega. Ne bo konec sveta, če se spet ne srečava na kavi, a fino bi to bilo. Zato upam na brezhibno delovanje njenega mobitela. To še ne pomeni, da ne ostajam zvest politični satiri in notranji politiki, a ta 2 zmenek me že vso polovico tedna dobro zaposluje. Detajlov ne bom, želim da to ostane čimbolj zasebna zadeva. Upam, da če bo kdaj brala to, da ne bo zamerila. Je pa več kot fest punca. Nekdo tam zgoraj je očitno poskrbel, da so se mi tudi na tem področju odprle sicer minimalne možnosti. Če ne bi bil toliko pod vtisom izleta bralnega krožka, bi se ji posvetil do večera. A bil sem nekam sesut od 2 dni tekanja po mestu.

Kot sem povedal, sem jo takoj naslednji dan poklical, se nič pretvarjal ali karkoli olepševal, in povabil na kavo, tortico in kar je teh reči. Častim jaz. Če se bo njen mobitel oglasil, utegne biti ta mestna eno popoldanska rutina lepša. Saj nenazadnje človek pri vseh teh letih lahko počasi spet odkrije smisel življenja, ki zagotovo ni večno tekanje po trgovinah. Šifrer pravi: Naj žarek posije v temo!

Ne bi znova in znova, kako moje zaposlitvene gredo na bolje, ne bi vam rad slabšal dneva, ker ne gredo nikamor. Medtem ko vsi moji državni in zasebni rehabilitacijsko delovni šefi sedijo na debelih ritih, se ne zgodi nič. Že dolgo sanjam o sorodni duši, ki bi me spremljala skozi življenje.
Da sem svoj pogled na ženski svet spremenil, mi je veliko pomagal bralni krožek Sežanske knjižnice in 2 mesečno branje kontroverzne psiho terapevtke iz Občin Alenke Rebula, srečanju s njo po dolgih letih pa pozabljena sadika v omarici Goriške knjižnice.

V dvoje je lažje pravijo, razumevanje ženskih čustev za moškega s tako visokim egom, kot sem ni najlažje. A s nekaj kompromisi in prilagajanji gre. Nenazadnje se izteka najlepši mesec pomladi, maj. In statistično se največ novih zvez zgodi v tem času. A statistika je eno, življenje pa čisto nekaj drugega. Da ni vse to v našem življenju, eno samo materialno pehanje vse, je jasno. Brez denarja seveda ne gre, a imeti razumevajočo spremljevalko skozi življenje so sanje vsakega normalnega moškega. So nenormalni časi, a s dobro voljo in optimizmom tudi to gre. Če verjamemo v upanje, in še v zaupanje, gre.

Zato stari, zberi se, poberi se, pred tabo so čudoviti romantični časi, 9 nebesa, znamenje in kar je teh reči. In misel na tedenski dopust s njo nekje ob morju, preveč pričakujem?

Kaj potem, če je niente posta, niente služba, važno je samo eno, da mi je dala možnost in telefonsko. Nenazadnje jo poznam že dolgo.
In kadar sva skupaj se v njeni družbi izvrstno počutim. Boljše to, kot vsak dan poslušat ene in iste politične nebuloze.

Ko bi vedeli graditelji Nove Gorice, kako težko bo zdaj v tem mestu ustvarit družino, kar je zdaj znanstvena fantastika, je verjetno nikoli ne bi zgradili. Potem še mestna oblast, en milijon Evrov plus 2 Evropska v prenovo Bevkovega trga. Če bi ta denar namenili v nova delovna mesta, na območju mom Nova Gorica ne bi bilo niti enega brezposelnega. Socializem je bil napram tej vuko jebini, v kateri smo, rajski sistem.

Stopnja brezposelnosti
14 %

Upanje ostaja za vse ki si zaupamo

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !